V tednu od 2. do 6. oktobra smo za dijake 1. letnika pripravili delavnice Učenje za učenje.
V delavnicah se prepletata izkustveno učenje in teorija. V uvodnem delu smo se posvetili komunikaciji. Dijaki so si izmenjali izkušnje, kaj je njim pri učenju pomembno. Ob tem so spoznali, da je vsakdo enkraten in da so taki tudi pristopi k učenju.
Učenje za učenje smo razdelili v štiri sklope: motivacija, načrtovanje časa in organizacija, različne tehnike učenja in preverjanje znanja.
Spoznavali smo razliko med notranjo in zunanjo motivacijo, se spopadali s samomotivacijo in motiviranjem sošolcev, pogovarjali pa smo se tudi o vplivu motivacije staršev in profesorjev.
Načrtujemo sproti, tedensko, mesečno, dnevno. Pri organizaciji prostora in časa smo si različni, nekaterim ustreza tišina, drugi radi poslušajo glasbo ob učenju, nekateri imajo radi urejenost, drugi ustvarjalni nered … Pomembni so tudi odmori in počitek.
Dijaki so ugotavljali, kakšen spoznavni stil so. Predstavili smo jim različne načine, preko katerih zaznavamo stvari, in kako jih na čim bolj učinkovit način prikličemo v spomin. Spoznali so pomen sprotnega učenja. Seznanili so se s tehnikami pomnjenja in izkustveno preizkusili nekaj bralnih strategij.
Ob zaključku delavnic smo iskali uspešne strategije, kako se soočiti s preverjanji znanja in kako se umiriti.
Učenje učenja je proces. V teh delavnicah so dijaki lahko začutili širino. Na njih samih pa je, da raziskujejo naprej, kaj je zanje najbolj učinkovito. Vedno pa se lahko obrnejo po pomoč k sošolcem, profesorjem, svetovalnim delavcem …
