Iz te moke pač bo kruh, zamesi, vzhajaj, vse brez muh. Koruzo zrobkaj si rumeno, medtem pa bode že pečeno.
Kako so lične črke, kako je mehka glina, kako je v Guncljah iz lesa mizarska zgodovina! Vse to je naša dediščina, vse to je zgodovina, vse to je dedov veščih rok spomin in domovina.
Poslušali smo pravljico, ne le z ušesi, ampak v živo. V pravljici je kmečko zanimivo, vsak svojo božal je živalico.
V okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine je v avli osnovne šole na ogled razstava o ščetarstvu.
V različnih enotah zavoda se tudi letos pridružujemo projektu Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD).
Na kmetiji je lepo, na Dolenjskem sonce sije, 1. b, glej, tja zavije, ure šolske kar teko.
Na Dolenjskem je lepo, pne premodro se nebo. Pod Zaplazom se igramo, skupaj dobro se imamo.
Smo šli v Šentviški hrib, v naravo res prekrasno, z rastlinami, živalmi imeli smo se špasno.
Veselo v Kamnik in urno naprej, na svetega Primoža šli smo, poglej. Zelena narava in svež gorski zrak, ob krasni prirodi zastane korak.
Že okroglih 30 let je 1. septembra (odvisno od koledarja kdaj tudi 2. ali 3.) posebej živahno tudi v Zavodu sv. Stanislava in nič drugače ni bilo niti danes. Zavodska skupnost, ki je danes skupaj vstopila v novo šolsko leto, od najmlajših vrtičkarjev do najstarejših študentov in skupaj z vsemi zaposlenimi šteje približno 1700 duš, kar je znatno – približno 10-krat – več od 1. septembra 1993, ko je s poukom začelo 5 oddelkov 1. letnika Škofijske klasične gimnazije.
