O Emona starodavna, tvojih kamnov preobilo priča, kar se kdaj je tu godilo, o, Rimljanov zgodba slavna!
Črno, rdeče jagodičje, razvedri se ti obličje. V Gorjah črni ribez raste, kakor želod raste v hraste. P'r Andreco Tilen, Ana sta oba zelo zagnana.
Na Nemško odleteli smo tja, kjer teče Ren. Se luštno prav imeli, je čudežen izplen.
Večerja zadnja skoraj mine, obsodijo ga, pogubé. A svetla zarja skoraj sine, naš Bog iz groba vse temine zmagavno vstane, stre gorje.
svetloba tiho pronica skozi odprtino žarki se razlivajo kot voda ližejo stene tla razpoke nemo in mirno in neopazno počasi pogoltnejo ves prostor ves zažari – ni rumen ne zlat ne bolj svetel – le objet s svetlobo ki ga je končno pokrila razkrila kotičke teme in se naselila v njegovem niču (kako je lahko svetloba močnejša od kamna? kako je lahko trša od diha?) Erika Primc, alumna Škofijske klasične gimnazije, XXII. generacija
Teden med 20. in 24. marcem je bil za učence 8. b nekaj posebnega. Gostili so sovrstnike z juga Španije, natančneje iz mesta Murcie. Rdečo nit njihovega druženja in skupnih dejavnosti povzema rek »zdrav duh v zdravem telesu«.
Oljke in bršljan, mlada leskovina, razveseli se, kristjan, vešča naša je mladina.
»To je dan, ki ga je naredil Gospod,« bi lahko zapeli s psalmistom. Prav lep sončen dan se je v ponedeljek, 3. aprila, storil nad Ljubljano in širno Slovenijo in njegov lesk se je preselil tudi v prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Direktor zavoda mag. Anton Česen in naša nova zobozdravnica Katja Hleb Verbič, dr. dent. med., sta družno prerezala trak v barvi slovenske trobojnice in tako slovesno odprla novo zobno ordinacijo, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore pa je blagoslovil prostore.
Elastika in vzmet po trgu kot vihar, bolid šentviški v klanec s hitrostjo kot požar. En dan nato v reaktor devete šole cvet, v atomov energije zares skrivnosten svet.
