Duhovna misel

11. nedelja med letom
“Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo” (Mr 4,26b)
Tokratna nedeljska Božja beseda je kot nalašč za nas, ki delamo z mladimi. Spregovori nam namreč o majhnem semenu, ki zraste v veliko drevo oziroma boljše rečeno velik gorčični grm. Kaj je to seme? Morda kdo? To seme je lahko vsa učna snov, ki smo jo učitelji skušali vtreti v možgane naših mladih. To seme je lahko vsako postreženo kosilo naših kuharic in kuharja. To seme je lahko popravljena kljuka naših vzdrževalcev. To seme je lahko vsak dan znova čist hodnik, ki je delo naših čistilk in čistilcev. To seme je tudi prijazen pozdrav in odklenjena učilnica s strani naših vratarjev. Pa vendar je lahko to seme tudi iskanje dlake v jajcu takrat, ko smo dobro vedeli, da je ni tam. Pa tudi seme, ki ni združevalo, ampak razdvajalo. In vendar je to seme tudi Beseda, ki smo jo premišljevali. Pa seme, za katerega čakamo, da vzklije, in ga kar ni in ni ... In vendar – seme je položeno. Zdaj pa čakajmo, da obrodi sad. Kakršnegakoli že. Kot pravi apostol Pavel: “Vsi se bomo namreč morali prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar  je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo” (2 Kor 5,10). Ni važno, kdo je sadil ali zalival, ni važno, kako veliko in mogočno je seme, važno je, da je seme, ki je položeno, dobro, in da je Bog tisti, ki daje rast. To naj ostane v naših srcih. V tem namreč ostaja naše upanje. Tako se namreč širi tudi Božje kraljestvo okrog nas.

Martin Zlobko

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.