Duhovna misel

33. nedelja med letom

“Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil!” (Mt 25,23)

Obhajali smo predzadnjo (33. navadno) nedeljo v tem cerkvenem letu. Letos je papež Frančišek to nedeljo razglasil za nedeljo ubogih. Božja beseda nas poziva k čuječnosti in budnosti, saj ne vemo, kdaj pride dan, ko bomo dajali odgovor za svoje življenje. Tudi najemniki iz evangelija niso vedeli, kdaj se vrne njihov gospodar in terja obračun od njih. Zato je toliko bolj pretresljivo, kako se kaže njihova drža do talentov – darov, ki so jih prejeli. Prva dva sta podvojila svoje talente, tretji pa se je predal strahu. Ob nedelji ubogih tudi mi poglejmo svoje življenje, poglejmo vse svoje talente, in kar je še zahtevnejše, poglejmo, ali smo jih kaj oplemenitili, ali smo bili sposobni te talente in darove deliti z brati in sestrami. To je tista zvestoba v malem, o kateri govori Gospod. Ne da bi hrepeneli po tistih talentih, ki jih nimamo, ampak da bi bili sposobni oplemenititi te, ki smo jih bili prejeli. Gospod je namreč vsakemu dal talente po njegovih zmožnostih. In mi, ki smo otroci luči in otroci dneva, ki smo Božji otroci, ostajajmo v čuječnosti, na preži. Papež Frančišek v svoji poslanici za svetovni dan ubogih pravi: “Poklicani smo, da pristopimo k ubogim, jih srečamo, se jim zazremo v oči, jih objamemo in jim pokažemo toplino ljubezni, ki bo uničila krog njihove osamljenosti. Dlan, ki jo iztegujejo proti nam, je tudi vabilo, da stopimo iz svojih varnih okvirov in udobja ter prepoznamo vrednost uboštva kot takega. Za zgled si torej vzemimo svetega Frančiška in njegovo pričevanje za pristno uboštvo. Ravno zato, ker je Frančišek pogled upiral v Kristusa, ga je lahko videl v ubogih in mu v njih služil.” Gospod, pomagaj nam, da bi prepoznali uboštvo v nas samih in naših bratih in sestrah. Naj nam pri tem pomaga tudi priprošnja sv. Stanislava in sv. Katarine Aleksandrijske.

Martin Zlobko

© 2016 Zavod sv. Stanislava.