Duhovna misel

6. nedelja med letom

“Če hočeš, me moreš očistiti” (Mr 1,40b)

Božja beseda 6. nedelje med letom, s katero se za 90 dni poslavljamo od zelene liturgične barve, nas popelje na srečanje Jezusa z gobavcem. Biti gobav je bilo v Jezusovem času seveda hudo telesno in duševno trpljenje. Gobavost je za bolnika predstavljala hudo stigmatizacijo – bolezen namreč praviloma ni bila ozdravljiva, zato so morali gobavci že na daleč dajati posebna znamenja, da so se jih ljudje izogibali: “Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; bolezen si je nakopal na glavo. Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brado in naj kliče: ›Nečist, nečist!‹ Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče!” (3 Mz 13,44-46). Zato je še toliko bolj presenetljiva Jezusova gesta usmiljene ljubezni do tega bolnika. Dotakne se ga in ga ozdravi.
Ali ni to tisti dotik, s katerim se Jezus dotika tudi mene in moje gobavosti? Iz mojega srca prihaja glas prošnje po očiščenju. In Gospod, ki ne prezre krika nobenega svojih otrok, me želi ozdraviti. Tudi danes poznamo gobavost. Morda ne toliko v istem pomenu besede kot v Jezusovem času. Pa vendar imamo sodobno gobavost, ki se kaže tudi v naših mladih, ki so nam zaupani. Kaže se nam kot sodobna zasvojenost, depresija, samouničevalna nagnenja in samopoškodbe, nesprejetost, nedoseganje (pre)visokih ciljev staršev in okolice, notranje stiske, anoreksija in bulimija, shizofrenost ... Pa vendar smo morda mi tisti, ki lahko ponudijo dotik ljubezni, dotik sprejetosti in dotik, ki bo začel zdraviti tega mladega. Gospod potrebuje naše roke in noge, da po njih lahko ozdravlja.
Danes praznujemo tudi svetovni dan bolnikov – god Lurške Matere Božje. Vedno se spomnim, s kakšno vero prinašajo pred lurško votlino različne bolnike. Iz milijonov src se dviga glas: Če hočeš, me moreš očistiti. Zato naj nam Gospod da moč pred začetkom postnega časa, da bomo vedno imeli v sebi to molitev in vero, da bomo zmogli krikniti: “Gospod, če hočeš, me moreš očistiti!” Tako bom tudi sam lahko ozdravljal tiste, ki bodo k meni stegovali svoje bolne, ranjene in pohabljene roke – roke tistih, ki jih danes pribijamo na križ.

Martin Zlobko

© 2016 Zavod sv. Stanislava.