1 SPLOŠNI DEL

1.1 IME PROGRAMA

Program zasebne osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava se imenuje »Program katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava«. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 104. seji dne 5. 7. 2007 ugotovil enakovreden izobrazbeni standard in s tem javno veljavnost Programa devetletne katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava. V skladu z 21. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS št. 63/2013, dne 26. 7. 2013) smo bili dolžni uskladiti predmetnike in učne načrte s spremenjenim programom javne osnovne šole. Ob tem smo delno posodobili obstoječi Program devetletne katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava.

1.2 CILJI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Temeljni cilj vzgoje in izobraževanja je omogočiti učencem, da se razvijejo v samostojne, odgovorne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki bodo mogli in znali uporabljati svoje intelektualne, telesne in duševne sposobnosti.
Program katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava (v nadaljevanju program katoliške osnovne šole) povzema cilje vzgoje in izobraževanja, ki so navedeni v 2. členu Zakona o osnovni šoli. Posebni cilji katoliške osnovne šole v okviru vzgojnega koncepta, ki je utemeljen na krščanstvu, so:
– vzgojiti poštenega, strpnega, odgovornega in solidarnega državljana;
– predstaviti učencem vrednost verskega življenja;
– seznaniti učence s krščansko vero, njeno tradicijo in njenimi vrednotami ter jih naučiti spoštovati drugače misleče;
– predstaviti učencem naravo kot Božje stvarstvo, da bi prevzeli odgovornost do naravnega okolja;
– vključiti razsežnosti slovenske in evropske verske in kulturne tradicije v zavest lastne identitete.

1.3 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Program katoliške osnovne šole traja devet let. Osnovnošolsko izobraževanje se deli na dve vzgojno-izobraževalni obdobji. Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje traja od 1. do 5. razreda (razredna stopnja), drugo od 6. do 9. razreda (predmetna stopnja).

1.4 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

V prvem razredu razrednik med letom spremlja razvoj in napredek učenca ter o otrokovem napredku starše ustno (po potrebi tudi pisno) obvešča. Na koncu šolskega leta poda opisno oceno o učenčevem napredku v pisni obliki. V ostalih razredih šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu pri posameznih predmetih. Ob zaključku razreda dobijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete. Učenčevo znanje v 2. in 3. razredu se ocenjuje po štiristopenjski lestvici glede na doseganje ciljev pri posameznem predmetu:
A – Učenec je cilj v celoti usvojil.
B – Učenec dosega cilj ob dodatni spodbudi.
C – Učenec le delno dosega cilj ob dodatni spodbudi in pomoči učitelja.
Č – Učenec cilja še ne dosega.
Učenčevo znanje se od 4. do 9. razreda ocenjuje po petstopenjski ocenjevalni lestvici: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).
Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Datum konca prvega ocenjevalnega obdobja določi ravnatelj šole po posvetu z učiteljskim zborom.

1.5 POGOJI ZA VKLJUČITEV

V katoliško osnovno šolo se lahko vpišejo otroci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z določili 45.in 46. člena Zakona o osnovni šoli in katerih starši se strinjajo z vzgojno-izobraževalnim programom katoliške osnovne šole. Šola nima šolskega okoliša, kar pomeni, da kraj bivanja pri vpisovanju ni pomemben.

1.6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

Učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov praviloma ne ponavljajo. Učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih. Ne glede na zgoraj zapisano lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši, oziroma ponavlja razred na podlagi strokovne utemeljitve učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe. Učenci, ki so v 6., 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni pri največ dveh predmetih, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, pri katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi, lahko ponavlja razred. Učenec uspešno konča osnovnošolsko izobraževanje, ko ima pozitivne ocene pri vseh predmetih 9. razreda.

2 POSEBNI DEL

2.1 PROGRAM KATOLIŠKE OSNOVNE ŠOLE

Program katoliške osnovne šole je sestavljen iz obveznega in razširjenega programa.
Obvezni program obsega:
– obvezne predmete
– obvezne izbirne predmete
– ure oddelčne skupnosti
– dneve dejavnosti in šolo v naravi.

Razširjeni program obsega:
– neobvezne izbirne predmete od 4. do 6. razreda
– neobvezni izbirni predmet: drug tuj jezik in latinščina od 7. do 9. razreda
– podaljšano bivanje od 1. do 5. razreda
– jutranje varstvo
– individualna in skupinska pomoč
– dodatni pouk
– dopolnilni pouk
– interesne dejavnosti.

2.1.1 OBVEZNI PROGRAM

2.1.1.1 Predmetnik obveznih predmetov in ur oddelčne skupnosti

Obvezni predmeti, njihovo tedensko število ur in razporeditev po razredih so razvidni iz tabele št 1.

TABELA št. 1: Število ur po posameznih razredih in predmetih

Razlaga predmetnika obveznih predmetov
Poleg obveznih predmetov, ki jih v 28. členu predvideva Zakon o osnovni šoli, in ostalih obveznih predmetov javnih šol so med obvezne predmete na katoliški osnovni šoli vključeni še predmeti, ki so v tabeli št. 1 označeni z * in so posebnost tega programa. Posebnost katoliške osnovne šole je verski pouk kot obvezni predmet. V smislu celotnega izobraževanja ima verski pouk spoznavne, doživljajske in dejavnostne cilje, ki glede na katoliško pojmovanje človeka vodijo k temu, da odkriva svojo naravnanost v presežnost. Zato dobijo temeljna človekova vprašanja o prihodnosti in smislu svojo religiozno dimenzijo. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se predmet imenuje spoznavanje vere, v drugem pa vera in kultura.
Predmet naravoslovje in tehnika smo preimenovali v narava in tehnika, ker v obstoječem učnem načrtu pogrešamo naravovarstvene vsebine. (Priloga 1: UN za naravo in tehniko)
V predmetniku je predmet praktikum, katerega glavni namen je učencem posredovati praktične vsebine s področja tehnike in gospodinjstva. (Priloga 2: UN za praktikum)

2.1.1.1 Predmetnik izbirnih predmetov

Šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvaja pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Učenec obiskuje dva izbirna predmeta 2 ali 3 ure tedensko.

2.1.1.3 Dnevi dejavnosti

Razpored in trajanje dni dejavnosti po razredih sta prikazana v tabeli št. 2

Razlaga dni dejavnosti
Med kulturnimi dnevi otroci obiskujejo kulturne prireditve in tudi sami aktivno sodelujejo na tem področju.
Naravoslovni dnevi so namenjeni raziskovalnemu načinu spoznavanja narave in njenih prebivalcev ter naravnih pojavov.
Športni dnevi so namenjeni aktivnemu športu in spoznavanje naravnega okolja.
Ročne spretnosti so dnevi, ki so namenjeni usposabljanju za praktično delo na tehničnem in umetniškem področju. V okviru teh dni učenci izkusijo čim več samostojnega praktičnega dela.
Projektno delo spodbuja učence k povezovanju in uporabi znanja, pridobljenega pri različnih predmetih in v vsakdanjem življenju zunaj šole. Projektno delo na katoliški osnovni šoli
obsega:
– naravoslovni teden v 6. razredu
– umetnostni teden v 8. razredu
– družboslovni teden v 9. razredu
Naravoslovni teden je namenjen tedenskim projektom s področja naravoslovja, družboslovni pa družboslovja.
V 8. razredu je t. i. umetnostni teden (Priloga 3: umetnostni teden), katerega cilj je oblikovati umetniško predstavo v obliki projekta, pri katerem vsak učenec sodeluje glede na svoje sposobnosti.
Projektno delo poteka tudi od 1. do 5. razreda v okviru rednega pouka (Priloga 4: projektni dnevi na razredni stopnji)
Dnevi zdravja so namenjeni preventivni skrbi za zdravje učencev. V okviru teh dni učenciopravijo tudi redne zdravniške preglede.
Družinski dnevi na razredni stopnji in duhovne obnove na predmetni stopnji se izvajajo ob sobotah ali nedeljah. Z udeležbo na dveh takih dnevih učenci nadomestijo prosta dneva, kista namenjena pripravi na praznovanje v krogu družine (24. december in veliki petek). Na omenjena dneva v katoliški osnovni šoli ni rednega pouka.
Šola v naravi je namenjena neposrednemu večdnevnemu stiku učencev z naravo. V 5. razredu je predvidena letna, v 7. razredu pa zimska šola v naravi.

2.1.2 RAZŠIRJENI PROGRAM

Razlaga razširjenega programa

V 4., 5. in 6. razredu učenci lahko izberejo neobvezni izbirni predmet, in sicer računalništvo, umetnost, šport ali tehniko v obsegu 1 ure tedensko. Od 4. do 9. razreda učenec lahko kot neobvezni izbirni predmet izbere tuj jezik v obsegu 2 ur tedensko.
Jutranje varstvo je organizirano (glede na potrebe staršev) za učence prvega, drugega in tretjega razreda v jutranjih urah do začetka pouka. Čas trajanja varstva se določi za vsako
šolsko leto v okviru letnega delovnega načrta.
Podaljšano bivanje je organizirano za učence razredne stopnje (od 1. do 5. razreda) po pouku. V času podaljšanega bivanja imajo učenci organizirano kosilo, učenje, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in gibanje na prostem.

2.2 UČNI NAČRTI

Znanje učencev katoliške osnovne šole se preverja z enakim nacionalnim preverjanjem znanja kot znanje učencev javnih šol, zato ostanejo učni načrti pri temeljnih predmetih enaki učnim načrtom javnih šol (64. člen ZOsn). Za učne načrte, ki ostajajo enaki učnim načrtom javnih šol, v katoliški osnovni šoli ne velja razdelitev ciljev po razredih in tudi ne nujno predvideno število ur.
(tabela bo dodana v kratkem)

Učni načrti izbirnih predmetov so enaki kot v javni šoli.

2.3 IZVAJANJE PROGRAMA

Vzgojno-izobraževalno delo v katoliški osnovni šoli izvajajo strokovni delavci v skladu z 38.členom Zakona o osnovni šoli.
Posebnosti Učitelj angleščine v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole je predmetni učitelj angleščine z ustreznim znanjem s področja poučevanja v prvem vzgojno – izobraževalnem
obdobju osnovne šole.
V 4. in 5. razredu poučuje učitelj razrednega pouka, angleščino, glasbeno umetnost, šport in spoznavanje vere pa predmetni učitelji.
Od 6. do 9. razreda vse predmete poučujejo predmetni učitelji.

2.4 ZNANJA IZVAJALCEV

Pri vseh predmetih, ki so enaki predmetom v javni šoli, velja Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli. Praktikum lahko poučuje učitelj z ustreznimi znanji in pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Spoznavanje vere v 1., 2. in 3. razredu uči razredni učitelj, spoznavanje vere v 4., 5. in 6. razredu ter vero in kulturo pa profesor teologije, univerzitetni diplomirani teolog ali magister teologije z ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo.

3 SEZNAM PRILOG
Priloga 1: DOPOLNITVE UČNEGA NAČRTA ZA NARAVO IN TEHNIKO
Priloga 2: UČNI NAČRT ZA PRAKTIKUM
Priloga 3: UMETNOSTNI TEDEN
Priloga 4: PROJEKTNI DNEVI OD 1. DO 5. RAZREDA
Priloga 5: UČNI NAČRT ZA SPOZNAVANJE VERE in VERO IN KULTURO

Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.

Oblikovanje celostne osebnosti

V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

Smiselnost in življenjskost znanja

Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.

Inovativnost in ustvarjalnost

V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

Svoboda in odgovornost

Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.

Pravičnost in poštenost

Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko, ter da bi bil vsakdo deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

Zaupanje in dialog

Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.

Empatija in skrb za šibkejše

Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

Odprtost za vse

Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.

Graditev skupnosti

Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

Plemenitost in odličnost

Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

Učitelji spoštujejo etični kodeks zaposlenih v Zavodu sv. Stanislava:

1. Zaposleni skrbi za svojo celovito osebnostno rast.
2. Je iskren in pristen.
3. Je dobronameren.
4. Deluje skladno s krščansko usmeritvijo zavoda.
5. Svoje delo opravlja strokovno in z navdušenjem.
6. Je avtonomen in izbira vsebine glede na smiselnost in življenjskost znanja.
7. Zaveda se svojih meja in zna sprejeti kritiko.
8. Pogumno se sooča z novimi izzivi.
9. Zaveda se vpliva in moči svojega zgleda.
10. Je empatičen in občutljiv za enkratnost vsakega posameznika.
11. Je pošten in pravičen.
12. Spremlja in ceni vsestransko udejstvovanje otrok in mladih ter pohvali njihov napredek.
13. Je spoštljiv in pozoren do vseh zaposlenih ter pripravljen pomagati.
14. Prevzema svoj del odgovornosti za zavodsko skupnost, spremlja delovanje ostalih enot v zavodu in soustvarja dobro vzdušje.
15. S starši redno sodeluje in z njimi gradi odnos zaupanja.
16. Je zgled aktivnega državljana.