Vsak človek išče. Še posebej otroci. Spoznavajo nove besede, ulomke, živali in kemijske formule. Odkrivajo sebe in svet okrog sebe. Ne učijo se le spretno preživeti, šola jih mora naučiti živeti. Da bi lahko živeli kar najbolj polno, otrokom odpiramo tudi duhovno razsežnost življenja. Verujemo, da je Jezus nekdo, ki je z nami in nas pozna. Skozi šolsko leto zato stopamo z Njim. To se pozna v vsakdanjem življenju šole.

* Pouk začenjamo in končujemo s kratko molitvijo.

* Vsi otroci obiskujejo predmet Spoznavanje vere (1.–5. razreda) oziroma Vera in kultura (na predmetni stopnji) pri katerem iščejo odgovore na svoja temeljna vprašanja in tako spoznavajo sebe, svojo duhovno razsežnost, krščanstvo in druge religije.

* Nekajkrat na leto se udeležijo maše, pri kateri lahko tudi aktivno sodelujejo.

* Na šolskih hodnikih odmeva obdobje adventa in posta in drugi cerkveni prazniki. Otroci delajo adventne vence, jaslice in butarice. Za uboge zbirajo denar na adventnem sejmu, vrtiljaku igrač in srečelovu. Čut za bližnjega krepijo ob dnevu služenja. Razmišljajo ob posebnem geslu.

* Ob torkih in četrtkih se lahko ob 7.10 udeležijo maše v šolski kapeli, ob sredah pa vodene molitve ob 7.30, ki jo pripravlja kaplan.

* Za vsak razred je oblikovan dvodnevni program skupnega bivanja otrok, imenovan družinski dnevi oz. duhovna obnova na predmetni stopnji. Družinske dneve in duhovne obnove izvaja kaplan ob pomoči razrednika in pomočnika razrednika. Otroke ob zaključku skupnega bivanja obiščejo tudi starši. Teme družinskih dni (razredna stopnja) in duhovnih obnov (predmetna stopnja) so po razredih naslednje:

o Moje srce – 1. razred;

o Stvarjenje – 2. razred;

o Prijateljstvo – 3. razred;

o Moj dom – 4. razred;

o Moje telo se spreminja – 5. razred;

o Sprejemam sebe in druge – 6. razred;

o Moji vzorniki – 7. razred;

o Moja poklicanost – 8. razred;

o Odhajam na pot – 9. razred.

Tako skupaj odkrivamo, kako je svet ena velika odprta Božja dlan, mi pa dragocen dar drug drugemu. Varni v Njegovih rokah.

Na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja imamo ta privilegij, da učenci širijo svoja obzorja in razgledanost tudi preko predmeta klasična kultura.

Pri tem predmetu učenci na predmetni stopnji spoznavajo kulturo in civilizacijo starih Rimljanov in Grkov. Prav tako se poglabljajo v njihove legende in zgodbe ter odkrivajo misli in izreke slavnih mož. Da bi še bolje začutili antiko, se učijo tudi nekaj osnov latinskega jezika. Učenje jezika, ki velja za matematiko med jeziki in razvija sposobnost za abstraktno mišljenje in sistematiko, pa lahko poglobijo tudi na izbirnem predmetu klasična kultura z latinščino, kjer v zadnji triadi učenci odkrivajo še več skrivnosti antike in klasične latinščine.

Tudi učenci razredne stopnje se že od najnižjih razredov občasno po malem srečujejo z antiko. V razredu jih nekajkrat obišče učiteljica klasične kulture in jim predstavi določeno temo, ki jo obravnavajo pri pouku, še iz stališča starih Rimljanov. Tako tudi že najmlajši vedo, kako so se umivali stari Rimljani, kako je pri njih potekala šola, s čim so se igrali otroci v tedanjem Rimu, pa tudi to, da je bil obisk javnega stranišča pravzaprav mini družabni dogodek. Posebno zanimivi so za najmlajše antični dnevi, kjer spomladi v celodnevnih delavnicah spoznavajo različna področja antičnega Rima in njegove ureditve ter so predvsem tudi sami aktivni preko različnih priložnosti za ustvarjanje in poustvarjanje.

Preko spoznavanja klasične kulture v devetih letih tako želimo, da bi se otroci seznanili z velikim bogastvom, ki ga za našo kulturo predstavlja dediščina antike. In želimo si tudi, da bi ob zaključku osnovne šole otroci razumeli latinske besede: non scholae sed vitae discimus.

Cilj “Učilnice v naravi” kot učno vzgojnega prostora je ponuditi šolarjem in njihovim staršem vsebine in metode vzgoje in izobraževanja za sonaravno življenje in gospodarjenje v prostoru.

Tradicionalni pouk poteka v pretežni meri dvodimenzionalno. To, kar je v prostoru okoli nas, je za šolsko rabo preneseno v knjige in zvezke. Resničnost je prenesena na dvodimenzionalne table, ekrane in projekcijska platna. Tak pouk ima svoj pomen, saj pospešuje abstraktno mišljenje, spodbuja domišljijo in razvija sposobnost predstavljanja. Tridimenzionalni pouk, to je pouk v realnem prostoru, pa omogoča hitrejše razumevanje in presojanje o uporabnosti in koristnosti predmetov okoli nas. S projektom »Učilnica v naravi« (UvN) želimo oblikovati nov pristop v izobraževanju, ko se učenci iz zaprtih šolskih učilnic selijo v odprt prostor, v naravo. Še posebej je pomembno, da bomo s takim pristopom mladim približali naravo, jih učili opazovati naravne pojave in jim pomagali razviti spoštljiv odnos do narave, ki je predpogoj za njeno varovanje. Učili jih bomo sonaravnega gospodarjenja v njihovem življenjskem okolju. Tako bodo spoznali sobivanje človeka z naravo in pomen človekovega preživetja, ki ga narava omogoča. Hkrati pa jih bomo spodbudili h gibanju in delu na svežem zraku.

Izhajamo iz ugotovitve, da je človekovo bivanje povsem odvisno od narave. Mladi ljudje se danes tega vse manj zavedajo, saj jim velika nakupovalna središča omogočajo preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Veliko otrok stanuje v blokovskih naseljih, domače živali spoznavajo iz knjig ali vidijo v živalskih vrtovih. Naravo v pretežni meri spoznavajo kot turisti in se ne zavedajo, da je samo v naravi mogoče pridelati hrano in druge dobrine. Ne zavedajo se, da je za to potreben napor, pa tudi veliko znanja in spoštljivega odnosa do narave. Ne poznajo in ne razumejo pojma “biološko ravnotežje”, ki je pomembno za trajno pridelavo in proizvodnjo dobrin. Ne razumejo dobro ali ne poznajo pojmov, kot so: travnik, polje, njiva, vrt, park, sadovnjak, nasad, plantaža, hlev, skedenj, senik, staja, ograda, ipd. Otroci narave s te plati ne poznajo, z njo ne prijateljujejo, do nje nimajo pravega (spoštljivega) odnosa.

S projektom “Učilnica v naravi” želimo mladim približati naravo na več ravneh.

Najprej v njeni prvotni obliki, ko se ekosistem sam vzdržuje in obnavlja; ko se biološko ravnotežje vzpostavi samo po sebi, brez človekovega vpliva.

Druga raven spoznavanja je na objektih, kjer biološko ravnotežje neposredno vzdržuje človek (manjši vzorci njiv, vrtov; manjša staja in hlev ter opazovalni čebelji panj pod steklom).

Tretja raven poučitve mladih so objekti, kjer človek posega v manjši meri oziroma le toliko, da se ohranja namembna oblika (vzorci manjšega pašnika, sadovnjaka in parka).

V lanskem šolskem letu smo ogradili poseben prostor, kjer sta se pasli tudi dve ovci.

Mlade pa bomo spodbujali k zdravemu načinu življenja, kamor sodi tudi zdrava prehrana in več gibanja na svežem zraku.

Celostna pedagogika vključuje otrokov razum, srce in roke.

Na predmetniku naše šole je predmet praktikum, kjer učenci pridobivanje praktične veščine. Naučijo se skuhati kosilo, zavezati kravato, zakrpati zračnico na kolesu, obesiti sliko, speči pecivo, posušiti zelišča, zašiti gumb in še marsikaj drugega.

Veliko pozornosti pa posvečamo tudi projektnemu delu, ki spodbuja učence k povezovanju in uporabi znanja, pridobljenega pri različnih predmetih in v vsakdanjem življenju zunaj šole.

V 5. razredu gredo učenci v poletno šolo v naravi v Strunjan, kjer spoznavajo slovensko Primorje, se družijo in veliko plavajo.

V 6. razredu imamo projektni teden na temo Zemlja z veliko in malo začetnico.

V 7. razredu je zimska šola v naravi v Kranjski Gori s poudarkom na smučanju.

V 8. razredu v času umetnostnega projektnega tedna učenci pripravijo več krajših gledaliških predstav.

V 9. razredu pa imamo družboslovni teden.

Rezultati projektnega tedna učenci in mentorji predstavijo staršem na t.i. Tržnici ustvarjalnosti.