Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti zaznamuje slovenski prostor že celo stoletje. Marsikoga očara mogočna zgradba, ki jo je v začetku dvajsetega stoletja zasnoval arhitekt Josip Vancaš. Leta 1905 se je v teh prostorih začel pouk na prvi slovenski klasični gimnaziji. Leta 1913 je tukaj potekala prva matura v slovenskem jeziku. Tudi v začetku 21. stoletja, v čisto drugačnih razmerah, se v vseh enotah Zavoda sv. Stanislava trudimo, da bi ustvarili čim bolj ugodne pogoje za vsestransko rast in razvoj naših mladih.
Zavod sv. Stanislava sestavlja šest enot. Največja med njimi je Škofijska klasična gimnazija, v kateri se izobražujejo dijakinje in dijaki iz vseh koncev Slovenije. Klasična izobrazba, duhovni okvir življenja ter velika ponudba dodatnih dejavnosti in ekskurzij v domovini in tujini so razpoznavni znak naše šole in zagotavljajo dijakom poleg kvalitetne izobrazbe tudi bogato dodatno popotnico za življenje. Približno tretjina naših dijakov živi v Jegličevem dijaškem domu, ki mladi pridobijo delovne navade, rastejo v prijateljski povezanosti s sovrstniki in naredijo prve korake v samostojno in odgovorno življenje. Dijaki imajo tudi možnost obiskovanja Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. Večino učencev Glasbene šole sicer predstavljajo osnovnošolci iz bližnje okolice, približno četrtina od vseh glasbenikov pa so naši gimnazijci. Severozahodni del Zavoda poseljujejo študentje, ki bivajo v Študentskem domu Janeza F. Gnidovca in so študentje na različnih smereh ljubljanske Univerze. Od septembra 2007 je v Zavodu navzoča tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja. V Zavodu deluje tudi Slovenski dom, ki skrbi za razstavno in umetniško dejavnost.

Ureditev

Na vrh