Zadnje tedne se je po igralnicah našega vrtca slišalo prepevanje: »Roke podaj, da zgradiva most, prisrčno me poglej v oči, saj Jezus v vsakem od nas živi, zato se veselimo vsi!«
Ana in Martin sta se nam v zgodbi predstavila kot prijatelja, ki dneve rada preživljata ob potoku. Eden zna graditi jezove, drugi pa dela papirnate ladjice. Ko pa se jez pomotoma poruši, se zaradi tega poruši tudi prijateljstvo med njima. Sprta odideta vsak svojo pot. A trenutki, ko nista skupaj, prinesejo v misli in srce negotovost, ki jo doživita ob osamljenosti. Vsak zase ugotovita, da se je za prijateljstvo potrebno potruditi, opravičiti in odpustiti. In ko jima vse to uspe, je v srcu še več radosti kot prej.
Ana in Martin sta se odločila, da želita biti prijatelja, da se želita truditi, da bi imela rada vse, vsakega človeka, saj je vsak izmed nas dar, čudovito božje delo! In ko se spoštujemo in si med seboj pomagamo, smo drug drugemu dar! V srce sta so se jima vtisnile Jezusove besede “Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!” (Mt 7,12). Ko uresničujemo te besede, gradimo mostove od srca do srca in občutimo pravo srečo!
Ob koncu prireditve so čez most prijateljstva, ki smo ga simbolično zgradili po nastopu vsake skupine, odkorakali bodoči šolarji.
