Danes smo pri maši slišali znan evangelij o apostolu Tomažu. Ob tem evangeliju človek pomisli, kako lažje bi verovali, če bi tudi sami vtaknili prst v Jezusove rane. Gotovo bi verjeli Jezusu. A mi ga ne vidimo. In s svojimi prsti ne otipamo njegovih ran... A ravno zaradi nas, je Jezus Tomažu rekel: "Ker si me videl veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo." Blagor torej nam, ker nihče izmed nas ni videl Jezusa na tak način kot Tomaž, a verujemo. Lepo je o tem zapisal sv. Tomaž Akvinski:

Pomen evangeljskega zapisa nam lepo predstavi tudi papež Benedikt XVI. "Primer apostola Tomaža je za nas pomemben vsaj iz treh razlogov: prvič, ker nas tolaži v naših negotovostih; drugič, ker nam kaže, da more vsak dvom onkraj vseh negotovosti voditi k luči; in končno, ker nam Jezusove besede, izrečene Tomažu, kličejo v spomin pravi smisel zrele vere in nas spodbujajo, da ne glede na težave hodimo naprej po poti zvestobe do Jezusa."

A kako smo potem prejeli vero, če nismo videli? Po pričevalcih … mučencih, kristjanih, ki so za vero dali življenje … Že skoraj dva tisoč let nihče ne otipa Jezusa na tak način kot Tomaž, a vera je prišla do nas. Pri mnogih so bili posredniki vere (in s tem pričevalci) stari starši, starši … Molili so v težkih trenutkih, se zahvaljevali, živeli iz vere … In tako vero izpričali z življenjem. Spet drugih pa v vero niso uvedli starši, pač pa sodelavci, duhovniki, prijatelji … Ko so v teh osebah na neviden način otipali vero. Naj nam bo dejstvo, da smo vero prejeli, v spodbudo, da bi tudi sami zanjo pričevali v svojem življenju.

Danes pa je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Naj ponovno navedem besede Benedikta XVI., ki pravi: "Cerkev je utemeljena na usmiljenju." O tem spregovori tudi današnji evangeljski odlomek. Prva naloga, ki jo Jezus da učencem, je, naj odpuščajo grehe: "Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani." Prvo Jezusovo naročilo Cerkvi je, naj širi njegovo usmiljenje in mir preko odpuščanja.

Brez usmiljenja človek ne more obstati. Brez medsebojnega in Božjega usmiljenja ne more obstati družina. Brez medsebojnega in Božjega usmiljenja ne more obstati Cerkev. Usmiljenje ustavi greh, prepreči vojno in pogasi ogenj sovraštva.

Zato danes prosimo: Gospod potrebujemo tvoje usmiljenje. Da bi k nam prišel tvoj mir. Tudi ko bomo imeli zato zaprta vrata. Vstopi skozi zaprta vrata. In tudi nam s svojim usmiljenjem reci: "Mir vam bodi."