IMG_2718

Dr. Roman Globokar,
direktor Zavoda sv. Stanislava

Spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci
spletnih strani Zavoda sv. Stanislava!

 

V veselje mi je, da vas lahko pozdravim med nami v tem pestrem spletnem okolju. Zavod sv. Stanislava je ustanova z zelo bogato zgodovino. Naš ustanovitelj, škof Jeglič, je v začetku prejšnjega stoletja spodbudil nastanek prve popolnoma slovenske gimnazije. Iz tega jedra se je v letih po osamosvojitvi razvilo središče za celostno rast otrok in mladine od vrtca, preko osnovne in glasbene šole do gimnazije in dijaškega ter študentskega doma. Veličastni lepotici, Vancaševi zgradbi iz začetka 20. stoletja, se je pred nekaj leti pridružila moderna stavba vrtca in osnovne šole. Na različnih ravneh se v naši ustanovi prepletata žlahtna tradicija in svežina sodobnega časa.

Jasna vzgojna usmeritev, ki spodbuja celovito rast vsakega posameznika znotraj razumevajoče skupnosti, v vseh enotah spodbuja ustvarjalnost, inovativnost, sodelovalnost in solidarnost. Pravo bogastvo pa je medgeneracijsko povezovanje med različnimi starostnimi skupinami. Vsak otrok, vsak mladostnik, vsak zaposleni je neprecenljiv kamenček v mozaiku pisane zavodske zgodbe. Vsakdo je dragocen in neprecenljiv.

Hvala vsem, ki nas tako ali drugače podpirate, vsem, ki vas naše delo zanima. Upam, da boste na spletnih straneh mogli začutiti vsaj del živahnega utripa, ki preveva naše prostore, in da boste na njih našli, kar iščete. Več pa boste okusili, če nas boste obiskali v živo.

Prijetno brskanje po spletnih straneh!

V Zavodu sv. Stanislava je zaposlenih nekaj več kot 240 ljudi, ki delujejo v šestih pedagoških enotah in skupnih službah, ki skrbijo za vse enote od vrtca do študentskega doma. Skupaj jim je zaupanih več kot 1.500 otrok in mladih. Vsaka izmed enot se po svojih najboljših močeh trudi, da bi zanje kar najbolje poskrbela. Zavod kot celoto pa vodi kolegij direktorja, ki ga ob direktorju in pomočniku direktorja (ekonomu) sestavljajo še ravnatelji posameznih enot ter zavodski kaplani.

Pedagoški delavci, zaposleni v posameznih enotah, so podrobneje predstavljeni na straneh enot. Poleg njih pa je v zavodu zaposlenih tudi kar nekaj nepedagoških delavcev, ki skrbijo, da vse poteka kar najbolje, in skrbijo, da je zavod urejen, varen, vsi njegovi obiskovalci pa siti in zadovoljni. Skupne službe tako predstavljajo: tajništvo zavoda, računovodstvo, kuhinja, vzdrževanje, čiščenje in recepcija.

Kolegij direktorja

Dr. Roman Globokar

Dr. Roman Globokar direktor

direktor@stanislav.si

Filip Ferenčak ekonom

filip.ferencak@stanislav.si

Simon Feštanj

Simon Feštanj ravnatelj ŠKG

ravnatelj@stanislav.si
Marko Mohor Stegnar

Marko Mohor Stegnar gimnazijski kaplan

marko.mohor.stegnar@rkc.si

Rozalija Jezernik Špec

Rozalija Jezernik Špec ravnateljica JDD

rozalija.jezernik.spec@stanislav.si
Martin Zlobko

Martin Zlobko kaplan v JDD, VDP in GŠ

martin.zlobko@stanislav.si

Dr. Marina Rugelj

Dr. Marina Rugelj ravnateljica OŠAŠ

marina.rugelj@stanislav.si
Mag. Gregor Celestina

Mag. Gregor Celestina osnovnošolski kaplan

gregor.celestina@rkc.si

Špela Avšič

Špela Avšič ravnateljica VDP

spela.avsic@stanislav.si
Drago Arko

Drago Arko ravnatelj gš

drago.arko@stanislav.si

Nada Zupančič

Nada Zupančič ravnateljica ŠDJFG

nada.zupancic@stanislav.si
Mag. Tone Česen

Mag. Tone Česen domski kaplan

tone.cesen@rkc.si

Skupne službe

Tajništvo zavoda in koordinacija dejavnosti

Tajništvo zavoda

Mateja Muhič, tajnica direktorja (na porodniškem dopustu), nadomešča jo Monika Omovšek

Marko Weilguny, koordinator dejavnosti

mag. Matija Mitja Štih, koordinator dejavnosti


Računovodstvo

Filip Ferenčak, pomočnik direktorja – ekonom

Marjetka Furar Vidovič, vodja računovodstva

Lojzka Čebulj, računovodkinja

Slavka Poje, računovodkinja

Alenka Bečan, računovodkinja

računovodstvo_skupinska


IMG_1886

Kuhinja

Minka Nahtigal, vodja kuhinje

kuharice in kuhar: Silva Albreht, Jožica Avsec, Tereza Birk, Zalka Brčan, Marjanca Čož, Jožica Dolinšek, Marija Hribernik, Irena Jereb, Boštjan Lenarčič, Marija Nartnik, Albina Peček, Kristina Šircelj, Felicia Victor Guerra, Silva Virag, Veronika Vodnik, Zdenka Žagar Gorše


Čiščenje

Jernej Zajc, vodja

Bernarda Hozjan, perica

čiščenje: Vida Breznik, Maria Ferraz Kuselj, Nataša Grum, Natalija Hribar, Jožefa Jenko, Matej Kovač, Alma Mehinović, Bernarda Mrak, Ana Pavlović, Viktorija Rozman, Mateja Stremecki, Kristina Šega, Matevž Šiberl, Lucija Špenko, Nastja Štefanič, Bernarda Verbič, Mojca Zupin

 

IMG_1980


V pričakovanju nove skupinske slike.

Vzdrževanje


Recepcija

 

V pričakovanju nove skupinske slike.


POSLANSTVO ZAVODA SV. STANISLAVA

Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom

ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti,

da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.

VREDNOTE ZAVODA SV. STANISLAVA

krščanska vera
celovita osebnostna rast
ustvarjalno znanje
skupnost
dejavna odprtost

VIZIJA ZAVODA SV. STANISLAVA DO LETA 2017
(sprejeta leta 2012)


Zavod sv. Stanislava želi nadgraditi svojo vlogo osrednje vzgojno-izobraževalne ustanove ljubljanske nadškofije in povečati prepoznavnost katoliškega šolstva v slovenskem prostoru. S svojimi prispevki na strokovnem in vrednotnem področju bomo še bolj obogatili celoten šolski in kulturni prostor.

Pri načrtovanju dejavnosti bo v središču učenec in njegov celostni razvoj.

Ob ohranitvi vseh dosedanjih programov načrtujemo v prihodnjih letih razširitev dejavnosti na področje otroškega varstva. Zgradili bomo novo stavbo za program osnovne šole in vrtca ter novo športno dvorano.

Prizadevali si bomo za dialog med različno mislečimi in za preseganje delitev znotraj našega naroda. Več pozornosti bomo namenili vzgoji za narodno zavest in odgovorno državljanstvo. Še naprej bomo sodelovali s partnerskimi ustanovami iz domovine, zamejstva in tujine.

Prenovili bomo predmetnik na gimnaziji v smeri večje izbirnosti ter poglobili medpredmetno povezovanje. Okrepili bomo sodelovanje med OŠAŠ in ŠKG, kjer je to mogoče, bomo povezali učni proces na predmetni stopnji osnovne šole z učnim procesom v gimnaziji.

Oblikovali bomo pastoralni načrt, ki bo uskladil celostno pastoralno delovanje v vseh enotah Zavoda, da bi se vsak posameznik v skupnosti srečal s Kristusom in njegovim naukom. Zavedamo se, da Zavod za marsikoga postaja edini prostor srečanja s krščanskim oznanilom.

V kurikulih bomo poudarili klasično usmeritev in klasične (antične) vsebine uvajali že v osnovnošolskem izobraževanju.

Velik poudarek bomo namenjali glasbi. Zborovsko petje bomo sistematično razvijali od vrtca preko osnovne šole do gimnazije in vrhunskih pevskih zborov. Oblikovali bomo kakovosten godalni in simfonični orkester. Zavod želi v povezavi z Orglarsko šolo v Ljubljani postati osrednja nadškofijska ustanova na področju orgelskega izobraževanja.

Kot protiutež virtualnemu svetu bomo več časa namenili stiku z naravo in športu ter ustvarjanju pogojev za medsebojno druženje. Šolsko okolico bomo uredili v učilnico v naravi in postavili manjšo kmetijo.

Ustvarjali bomo pozitivno ozračje, gradili spoštljiv odnos, medsebojno naklonjenost in zaupanje.

Spodbujati želimo zavest o soodgovornosti in pomembnosti vsakega posameznika za oblikovanje življenja v zavodu. Med vsemi udeleženci v vzgojno-izobraževalnem procesu želimo dosegati sinergijo in še bolj usklajeno načrtovati vzgojne in učne procese v posameznih enotah.

Razvijati želimo čut pripadnosti ustanovi in zavest o osebnem poslanstvu posameznika znotraj skupnega poslanstva zavoda. Oblikovali bomo način vodenja po načelu subsidiarnosti, ki bo opolnomočil vsakega zaposlenega in poudaril njegovo avtonomnost.

ETIČNI KODEKS ZAPOSLENIH

  1. Zaposleni skrbi za svojo celovito osebnostno rast.
  2. Je iskren in pristen.
  3. Je dobronameren.
  4. Deluje skladno s krščansko usmeritvijo zavoda.
  5. Svoje delo opravlja strokovno in z navdušenjem.
  6. Je avtonomen in izbira vsebine
    glede na smiselnost in življenjskost znanja.
  7. Zaveda se svojih meja in zna sprejeti kritiko.
  8. Pogumno se sooča z novimi izzivi.
  9. Zaveda se vpliva in moči svojega zgleda.
  10. Je empatičen in občutljiv
    za enkratnost vsakega posameznika.
  11. Je pošten in pravičen.
  12. Spremlja in ceni vsestransko udejstvovanje
    otrok in mladih ter pohvali njihov napredek.
  13. Je spoštljiv in pozoren do vseh zaposlenih
    ter pripravljen pomagati.
  14. Prevzema svoj del odgovornosti za zavodsko skupnost,
    spremlja delovanje ostalih enot v zavodu
    in soustvarja dobro vzdušje.
  15. S starši redno sodeluje in z njimi gradi odnos zaupanja.
  16. Je zgled aktivnega državljana.

VZGOJNA NAČELA

Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.

1. Oblikovanje celostne osebnosti

V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

2. Smiselnost in življenjskost znanja

Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.


3. Inovativnost in ustvarjalnost

V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

4. Svoboda in odgovornost

Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.


5. Pravičnost in poštenost

Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko ter da bi bil vsako deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

6. Zaupanje in dialog

Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.


7. Empatija in skrb za šibkejše

Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

8. Odprtost za vse

Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.


9. Graditev skupnosti

Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

10. Plemenitost in odličnost

Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

Ustanovitev

Na začetku prejšnjega stoletja je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič spoznal, kako potrebno je ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.

Ob blagoslovu temeljnega kamna 16. junija 1901 je Jeglič dejal, da je to »temeljni kamen poslopja, ki naj daje mladeničem krepost in znanje«. Prvi dve tretjini zavoda sta bili zgrajeni do leta 1905, ko je je začel pouk na Škofijski klasični gimnaziji. Zadnja tretjina (levo krilo) pa je bila dokončana leta 1910. Po mnogih težavah in ob številnih nasprotovanjih je zrasla velika ustanova: Zavod sv. Stanislava s prvo popolno slovensko gimnazijo. Na pročelju stavbe je dal ustanovitelj zapisati: Kristusu, Zveličarju sveta.

Poslanstvo gimnazije je bilo vzgoja značaja in izobrazba razuma; le izobrazba namreč ni dovolj, saj je “lahko kdo velik v kraljestvu znanosti, pa je neznačajen človek”.

 

Oranje ledine

Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi.

Po vojni so mnogi priznali, da ima prav Zavod sv. Stanislava zasluge za izgradnjo šolskega prostora v slovenskem jeziku na vseh ravneh in za oblikovanje znanstvenega izrazoslovja. Gimnazija je v novih razmerah in v novi državi (Kraljevini SHS oz. kasneje Jugoslaviji) nadaljevala svoje delo.

 

Najdlje od načrtovane poti

Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, 28. aprila 1941 pa nemška okupacijska vojska. Nemci so zahtevali, da profesorji zapustijo stavbo v eni uri, dijaki pa v dveh urah. Delo Škofijske klasične gimnazije se je v težkih razmerah nadaljevalo na drugih lokacijah v Ljubljani do konca vojne. Nemci so prostore zavoda od maja 1941 do sredine leta 1942 spremenili v zbirni center za številne Slovence z Gorenjske in Mežiške doline, ki so jih izgnali v Srbijo in na Hrvaško. Septembra 1942 so nekaj družin preko zavoda izgnali s požgane Rašice v Bosno. Od september 1943 do julija 1944 je v teh prostorih deloval zavod za vzgojo mladih nacistov.

Ob koncu druge svetovne vojne je prostore Zavod sv. Stanislava in njegovo okolico zasedla OZNA in ga je preuredila v največje koncentracijsko uničevalno taborišče za domobrance in druge nasprotnike komunizma, ki jih je britanska vojska s Koroške vrnila revolucionarni oblasti. Od maja do avgusta 1945 so bili od tod odpeljani v smrt številni Slovenci, Hrvati, Srbi in Nemci. Od leta 1945 do leta 1991 je bila v teh prostorih vojašnica jugoslovanske armade.

 

Nazaj k prvotnemu namenu

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prva demokratično izvoljena oblast poskrbela, da je bil Zavod sv. Stanislava vrnjen prvotnemu lastniku – ljubljanski nadškofiji – in 13. novembra 1992 je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v skladu z veljavno zakonodajo na novo ustanovil Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje. V njegovem okviru so postopoma začele delovati njegove enote: gimnazija, dijaški dom, Slovenski dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in vrtec.

Prva direktorja dr. Borut Košir (1993 – 2000) in dr. Anton Jamnik (2000-2005) sta Zavod sv. Stanislava spet umestila v slovenski šolski in kulturni prostor. Pričakovanja so bila namreč velika, saj so nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije pomembno zaznamovali slovenski cerkveni, kulturni, znanstveni in politični prostor: nadškof dr. Alojzij Šuštar, škof dr. Janez Jenko, škof dr. Stanislav Lenič, zdravnik dr. Valentin Meršol, zdravnik dr. Janez Janež, slikar Stane Kregar, prevajalec Janko Moder, prevajalec in klasični filolog dr. Kajetan Gantar, arheolog dr. Stane Gabrovec, prvi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar …

31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi naša osnovna šola.

Anton Bonaventura Jeglič

Anton Bonaventura Jeglič

Grednja dveh tretjin zavoda je bila zaključena leta 1905.

Grednja dveh tretjin zavoda je bila zaključena leta 1905.

Generacija prva mature v slovenščini, ob maturi leta 1913.

Generacija prva mature v slovenščini, ob maturi leta 1913.

Pred obnovo v letu 1993 je JLA zavod zapustila v propadajočem stanju.

Pred obnovo v letu 1993 je JLA zavod zapustila v propadajočem stanju.

Blagoslov temeljnega kamna za novo osnovno šolo.

Blagoslov temeljnega kamna za novo osnovno šolo.

 

S slovensko zgodovino neločljivo prepletena usoda Zavoda sv. Stanislava, je v nekaj točkah podana tudi na spominski plošči pri glavnem zavodskem vhodu. Na njej so kot prelomni dogodki navedeni:

 

16. julij 1901:
blagoslovitev temeljnega kamna
21. september 1905:
začetek pouka na Škofijski klasični gimnaziji
9. – 12. junij 1913:
prva matura v slovenskem jeziku
1914 – 1917:
vojaška bolnišnica v delu zavoda
28. april 1941:
zasedba stavbe od nemške okupacijske vojske, nadaljevanje pouka v središču Ljubljane
1941:
nacistično zbirno taborišče za izgon Slovencev v Srbijo in na Hrvaško
poletje 1945:
koncentracijsko taborišče OZNE za uničevanje domobrancev in drugih nasprotnikov komunzima
5. julij 1945:
po odloku Narodne vlade Slovenije ukinjen pouk na Škofijski klasični gimnaziji
1945 – 1991:
vojašnica Jugoslovasnke ljudske armade
3. april 1992:
zavod predan nadškofiji
1. september 1993:
začetek pouka na obnovljeni Škofijski klasični gimnaziji
6. februar 1994:
odprtje Slovenskega doma in Kregarjeve galerije
1. september 1994:
začetek delovanja Jegličevaga dijaškega doma v Zavodu
18. maj 1996:
obisk papeža Janeza Pavla II.
1. september 1996:
začetek delovanja Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava
1. oktober 2002:
začetek delovanja Študentskega doma Janeza F. Gnidovca
1. september 2008:
začetek pouka na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja
15. november 2011:
blagoslov temeljnega kamna za novo zgradbo osnovne šole in vrtca
1. september 2014:
odprtje novih prostorov osnovne šole in vrtca ter začetek delovanja Vrtca Dobrega pastirja

Letni zborniki Zavoda sv. Stanislava

Megaron 2014/2015

Megaron 2013/2014

Megaron 2012/2013

Osrednje področje dela

Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje, ki ga je 13. novembra 1992 ponovno vzpostavil takratni ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar, je bil ustanovljen, da bi sledil tradiciji Jegličeve predvojne Škofijske klasične gimnazije. Izobraževal naj bi mladino in jo pripravljal za odgovorno življenje, ki bi temeljilo na vrednotah, med katerima imata vera in domovina priviligirano mesto.

Do danes je zavod prerasel v osrednjo vzgojno-izobraževalno ustanovo ljubljanske nadškofije. Njegova osnovna dejavnost ostaja vzgoja in izobraževanje. Poleg gimnazije so v zavodu po letu 1993, ko se je v njegovih prostorih ponovno pričel pouk, svoje mesto našli še dijaški dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in končno tudi vrtec. Vabljeni, da si več o posamezni enoti preberete v njeni predstavitvi.

Spremljevalne dejavnosti

Poleg tega pa je velik poudarek v delovanju zavoda namenjen tudi drugim dejavnostim, ki spremljajo delo v pedagoških enotah. Umetnost, posebej glasba je imela pomembno vlogo že v prvem obdobju delovanja, kmalu po ustanovitvi v začetku 20. stoletja. S ponovnim delovanjem sta se petje in likovno ustvarjanje ponovno vrnila v zavod in živita svoje pestro življenje nekako izven okvirov posameznih enot.

Podobno je svoje mesto v zavodu našlo tudi znanstveno raziskovanje. Iz leta v leto bolj so razvite tudi različne mednarodne povezave, v katere se zavod in njegove enote vključujejo. Ob tem, da vsako leto Škofijsko klasično gimnazijo zapusti generacija približno 150 dijakov, Osnovno šolo Alojzija Šuštarja pa 50 učencev pa je vse bolj pestro tudi delovanje društev nekdanjih škofijcev. Ob ostalih dejavnostih Zavod zaradi prostorskih možnosti, ki jih ima in za pridobitev dodatnega vira financiranja tudi oddaja nekatere svoje prostore. Vabljeni, da si več o posameznih spremljevalnih dejavnostih preberete na povezavah.

Duhovnost

V okviru celotnega delovanja se želi zavod naslanjati na svoje poslanstvo: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.« V skrbi za celovito osebnostno rast poudarjamo potrebo pomen enakovredne skrbi za vse razsežnosti človeka. Tako se trudimo osebno in kot občestvo rasti tudi na duhovnem področju.

 

Bogoslužni prostori v zavodu so:

  • cerkev sv. Stanislava,
  • kapela Žalostne Matere Božje (gimnazija),
  • kapela Božje Modrosti (študentski dom),
  • kapela Dobrega pastirja (osnovna šola).

 

Bogoslužje

Maša:

  • vsak dan, od ponedeljka do petka, ob 7.10 v kapeli Žalostne Matere Božje,
  • torek in četrtek ob 7.10 v kapeli Dobrega pastirja,
  • torek ob 18.30 v kapeli Žalostne Matere Božje,
  • sreda ob 18.30 v cerkvi sv. Stanislava,
  • ponedeljek in četrtek ob 21.00 v kapeli Božje Modrosti.

Za zapovedane in slovesne praznike je maša zjutraj ob 7.00 v cerkvi sv. Stanislava.

Molitev:

  • vsak dan ob 7.30 v cerkvi sv. Stanislava,
  • sreda ob 7.30 v kapeli Dobrega pastirja v OŠ AŠ,
  • sreda ob 21.00 v cerkvi sv. Stanislava.

 

Znotraj zavoda deluje tudi biblična skupina, ki se srečuje ob izbranih svetopisemskih odlomkih ter vodena s strani zavodskih duhovnikov poglablja svoje poznavanje Svetega pisma in izvorov krščanstva. Ob tem pa imamo vzpostavljeno tudi molitveno navezo.

Več o biblični skupini boste lahko prebrali kmalu.

Več o molitveni navezi boste lahko prebrali kmalu.

Poletne dejavnosti znotraj zavoda

Da bi mladim iz celotne Slovenije omogočili kvalitetno preživljanje poletnih počitnic, v zavodu že vrsto let pripravljamo različne dejavnosti. Med njimi najbolj poznana in obiskana sta gotovo Slovenski otroški zbor in Poletna jezikovna šola, ki ju vsako leto obišče več kot 100 udeležencev, ki počitniški teden preživlja v zavodu z nekaterimi profesorji in zunanjimi sodelavci.

Obe dejavnosti sta namenjeni osnovnošolcem, ki lahko tako posredno pridejo v stik z zavodom, nekateri morda pred vpisom na Škofijsko klasično gimnazijo pilijo svoje znanje angleščine, drugi pa lahko izkusijo, kaj v zavodu pomeni ukvarjanje z glasbo in petjem, kako potekajo vaje in kakšno je vzdušje v zboru.

Več o Slovenskem otroškem zboru lahko preberete tu.

Več o Poletni jezikovni šoli lahko preberete tu.

Zavod sv. Stanislava

Štula 23

1210 Ljubljana Šentvid

mat. št.: 5699827000

ID za DDV: SI13707787

IBAN SI56 0292 2001 3951 214

(odprt pri NLB d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana)

SWIFT oz. BIC: LJBASI2X

Sredstva za svoje delovanje zavod zaradi izvajanja javnih šolskih programov v veliki meri pridobiva iz državnega proračuna. Kot zasebna institucija, ki ne uživa povsem enakega položaja kot državne šole, pa moramo finančno precejšen zalogaj zagotavljati tudi sami. Del sredstev za delovanje Zavod prejme s strani staršev otrok, ki se šolajo v zavodu. Da pa je mogoče zagotoviti uspešno delovanje z vsemi dodatnimi dejavnostmi ter da si lahko privoščimo to, da denar ni ovira pri vpisu otrok v katero izmed šol v zavodu, se moramo deloma zanašati na dobroto in naklonjenost različnih organizacij in posameznikov.

Izjemno hvaležno smo ustanoviteljici Ljubljanski nadškofiji, ki z materinsko skrbjo bdi nad zavodom in zagotavlja sredstva za vzdrževanje prostorov in potrebna obnovitvena dela. Naša hvaležnost pa je namenjena tudi vsem posameznikom, ki s svojimi darovi in molitveno podporo spremljajo delo zavoda.

V nadaljevanju je opisanih nekaj načinov, kako lahko tudi vi podprete delovanje zavoda.

Namenitev deleža dohodnine

Zakon o dohodnini omogoča davčnim zavezancem, da sami odločate, komu boste namenili do 0,5 odstotni delež odmerjene dohodnine, ki ga država namenja za financiranje splošnokoristnih ustanov. Davčni zavezanci lahko torej del dohodnine, ki ga od vas v vsakem primeru vzame država in ne pomeni nikakršne dodatne davčne obremenitve, preusmerite v donacijsko podporo upravičenim organizacijam. Med upravičenci za ta del dohodnine je s področja šolstva tudi Zavod sv. Stanislava (dav. št. 13707787).

Če se do sedaj še niste odločili za namenitev dela dohodnine, lahko to storite kadarkoli. Prav tako lahko vedno spremenite svojo odločitev. Vaša odločitev za vas ne predstavlja nobene dodatne finančne obremenitve.

Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na naslovu: zavod@stanislav.si

Sklad za pomoč družinam

Že ob ustanavljanju zavoda je pred dobrim stoletjem škof Jeglič želel, da denar ne bi bil ovira za šolanje otrok. V skladu z njegovo željo tudi v moderni dobi delovanja Škofijske klasične gimnazije, družine finančno šibkejših otrok prejemajo pomoč iz sklada za pomoč družinam. Od leta 2008 sklad deluje tudi na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja.

V okviru plačila za razširjeni program starši otrok namreč financirajo tisti del pouka, ki ni financiran iz javnih sredstev, poleg tega pa tudi vse dodatne dejavnosti vključno – denimo – z ekskurzijami, ki so del pouka in se jih razredi udeležijo kot skupnost. Tovrstni dodatni program tako ni na voljo le za tiste, ki si to lahko privoščijo, ampak za vse. Da pa bi mesečni prispevek ne bil ovira za vpis otrok, sklad za pomoč družinam mesečno razdeli okoli 10.000 € v različni višini in tako omogoča šolanje v zavodu tudi otrokom iz številčnejših ali socialno šibkejših družin.

V sklad darujejo profesorji, učitelji, nekdanji dijaki, starši tistih otrok, ki si to lahko privoščijo in številni drugi dobrotniki. Nekateri že od samega začetka ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava. Njihova pomoč letno omogoča šolanje več kot 130 otrokom. Vsem dobrotnikom se iskreno zahvaljujemo za vašo pomoč.

Vse, ki se zavedate pomena vzgoje in izobraževanja mladine za prihodnost našega naroda in Cerkve ter želite podpreti naše napore, pa vabimo, da se nam pridružite in izpolnite pristopno izjavo ali položnico in tudi sami postanete dobrotniki Sklada za pomoč družinam.

Načini prispevanja v Sklad za pomoč družinam

  1. PO POLOŽNICI

Po pošti vam lahko pošljemo položnico.

  1. PO PRISTOPNI IZJAVI

Vsak mesec nakažete vsaj 5 evrov. Vsoto, ki jo želite darovati, vpišete v zato pripravljen prostor. Sklad Vam bo sproti pošiljal izpolnjene položnice.

Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali večkrat večjo vsoto. Možno je nakazilo preko trajnika.

* darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih

* v sklad lahko prispevate iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno podporo, ki nosi Vaše ime

* ustanovite lahko stalno štipendijo oziroma pomoč družini ali dijaku. To pomeni, da podarite glavnico, iz obresti pa se podeljuje mesečna pomoč družini.

 

Za dodatna pojasnila nam pišite ali nas pokličite.

TRR: SI56 0203 2009 1434 483 (odprt pri NLB d. d.)

sklad@stanislav.si, tel.: 01/58 22 208, ga. Veronika Golob, tajnica sklada

Uradne ure so od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

Fundacija Alojzija Šuštarja

Ustanova Fundacija Alojzija Šuštarja je neprofitna dobrodelna organizacija, ki sta jo leta 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana z namenom zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja se financira s 85 % sredstev preko Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Starši učencev bi morali plačevati preostalih 15 %, da bi šola lahko nemoteno delovala. Ker je veliko otrok staršev iz socialno šibkih okolij, želimo s pomočjo Fundacije Alojzija Šuštarja zagotoviti ta delež sredstev. Namen delovanja fundacije je dobrodelen, usmerjen tudi v pomoč socialno ogroženim.

 

fundacija@stanislav.si

tel: 01/582-2-208

TRR: SI56 0203 3025 8577 268 (pri NLB d.d.)

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

© 2016 Zavod sv. Stanislava.