Spoznavni dan in vikend novincev v JDD

Zadnji avgustovski konec tedna je bil, kot je že v navadi, v Jegličevem dijaškem domu posvečen spoznavnemu srečanju novincev. Prvi del s predstavitvijo družin in roditeljskim sestankom je potekal v Zavodu sv. Stanislava, v nadaljevanju pa sta se vzgojni skupini v čisto sveži zasedbi odpravili vsaka na svoj konec – 1. vzgojna skupina v Adergas, 8. pa na Bled. Nekaj dijakov in njihovih staršev smo prosili, da so zapisali svoje vtise ob teh dogodkih.

 

Preprosto je res: verjetno sem imel pred spoznavnim dnem dijakov – bodočih gojencev Jegličevega dijaškega doma in njihovih družin – tremo. Verjetno večjo kot moja hčerka Vesna, ki se že vse poletje veseli uspešnega vpisa na Škofijsko klasično gimnazijo in še posebej bivanja v dijaškem domu … Oh, ni težko ugibati, zakaj, razlogov je kar nekaj: od čisto stvarnih in pravzaprav malenkostnih – Kako bo potekal dan? Smo kaj pozabili? Bo predstavitev lepo tekla? … do bolj splošnih starševskih skrbi: Le kako se bo Vesna v prihodnjih tednih in mesecih znašla, je bila naša vzgoja dobra ali ne? Bo hčerka uspešno »prekobalila« to veliko življenjsko prelomnico, ali … se bo kaj zalomilo?

Dogodek so sodelavci Jegličevega dijaškega doma dobro zamislili in lepo speljali! Že ob sprejemu, na vratih, smo se obiskovalci kar nekako sprostili: mogočna domačnost stavbe in iskrena, človeško topla zavzetost sodelavcev doma je naredila res dober vtis in omehčala – ljudi in vzdušje. Starši smo si prijazno kimali, otroci so, malo nervozni pred javnim nastopom, pogledovali drug po drugem …

Najprej so nas z iskreno besedo nagovorili ravnateljica dijaškega doma in direktor zavoda, nato pa so že sledile predstavitve dijakov in njihovih družin. Toliko talentov, toliko duhovite iskrivosti … in tudi prebliskov družinske ubranosti je sijalo iz teh mladih oči in izgovorjenih besed! Starši in sorodniki smo bili navdušeni nad vsemi – in ponosni na svoje!

Sledilo je srečanje staršev z vodstvom dijaškega doma. Z delom v skupinah smo starši odgovarjali na zastavljena vprašanja in v živahni diskusiji ugotavljali, da se naša razmišljanja, želje – in strahovi – ne razlikujejo prav veliko. Da cenimo krščanske vrednote in njihov pomen za vzgojo in zorenje naših otrok v sočutne, odgovorne, dobromisleče odrasle. Da so nepogrešljive pri oblikovanju njihovega odnosa do Presežnega – pa naj otroci prihajajo iz verne ali neverujoče družine …

Tudi strahovi, ki po malem tlijo v vsakem starševskem srcu, so s prepričljivimi, kompetentnimi nagovori vzgojiteljev in ravnateljice Jegličevega doma počasi bledeli; nenazadnje tudi zato, ker smo počasi spoznavali – kot je lepo podčrtala ena od mamic – “so se tu zbrali otroci, ki vedo, kaj si želijo, ter pričakujejo od sebe in življenja nekaj več. In to tudi zmorejo uresničiti”.

Lepo smo se imeli. Vsi skupaj!

Zaključil bom z besedami moje mame, ki je na dogodek prišla obkrožena z vnuki vseh starosti, zagotovo tudi bodočimi gojenci kakšne od slovenskih škofijskih gimnazij:

Sem že sivolasa nona, z veliko izkušnjami in doživetji , a ta predstavitveni dan moje vnukinje in njenih sovrstnikov ob vstopu v gimnazijo in Jegličev dijaški dom je bil eden izmed najlepših dni v mojem življenju. Ko vidiš in poslušaš te otroke, polne zdravega življenjskega zagona in volje narediti iz sebe najboljše …

Prelepo in ostarelemu srcu v neizmerno uteho: videti odpirajoči se cvet naše mladine, našega slovenskega naroda, in zatrdno vedeti:  ti mladi niso brezvoljna in naveličana čreda brez idealov, brez vizije in iskrenih želja! Sploh ne!

So preprosto Upanje z veliko začetnico …

Ljubega Boga bom vsak dan prosila za našo Vesno, vse njene vrstnike, in za vse vas, katerim je zaupana, naj blagoslavlja vaše delo in poti teh mladih! Nona Marija.

Matjaž Vrtovec, oče dijakinje 8. vzgojne skupine

 

 

Naša družina se je z veseljem že drugič udeležila srečanja ob začetku šolskega leta v Jegličevem dijaškem domu, kamor letos odhaja naš drugorojenec. Zadnjo soboto v mesecu avgustu smo dvorano Matije Tomca dodobra napolnili dijaki, ki prihajajo z različnih koncev Slovenije, njihovi starši in sorojenci. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili predstavitvam naših družin – koliko talentov imajo naši otroci, koliko pestrosti in barvitosti vsebujejo naše družinske poti in odnosi!

Naši otroci z začetkom šolskega leta stopajo na novo življenjsko pot, katere pomemben del bo poleg šole tudi bivanje v Jegličevem dijaškem domu. Prav srečanje družin z vsem gostoljubjem (prijaznostjo in odličnim kosilom), ki smo ga bili deležni, ter vsemi informacijami, ki smo jih prejeli, omogoča veliko lepši in lažji prehod tako dijakom kot nam, staršem. Obojim je namreč veliko lažje, če vstopamo postopno, po korakih, kar so v vodstvu doma čudovito prepoznali. Spoznavanju in vstopanju je bil namenjen tudi vikend, ki so ga dijaki preživeli v dveh vzgojnih skupinah ob svojih novih vzgojiteljih in sošolcih.

Bogu, vodstvu doma, duhovnikom, vzgojiteljem in vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji spoznavnega srečanja in vikenda, se v imenu naše družine (in mnogih drugih družin) iskreno zahvaljujeva za vse, česar smo bili deležni in kar bogati naše odnose in sodelovanje v tem šolskem letu in naprej. Naj nas pri skupnem prizadevanju za dobro naših otrok, družin in doma spremljata Božji blagoslov in Marijino varstvo.

Polona in Lojze Mušič, starša dijaka 1. vzgojne skupine

 

 

Navdušena, navdušena, navdušena! Prvo navdušenje gre našim otrokom. Prihajajo iz vseh koncev naše male države. Stari so komaj 15 let, idej za predstavitev pa ni zmanjkalo (filmi, pesmi, igra, repanje). Veliko poguma, samozavesti in želje je bilo potrebne, da so nam pričarali nepozabne predstavitve. Drugo navdušenje gre ge. ravnateljici, g. direktorju, kaplanom in seveda vzgojiteljem. V trenutku, ko smo vstopili v Zavod sv. Stanislava, smo čutili, da pripadamo nečemu, da nismo samo številke. Prijaznost, pogovor, osebni kontakt z vzgojitelji res veliko pomeni. Tretje navdušenje gre našemu vzgojitelju g. Tomažu. Roditeljski sestanek je bil prav poseben. Osebne izkušnje staršev, katerih otroci že obiskujejo Jegličev dom, so bile najbolj iskrene in pomirjujoče informacije. Starši smo bili veseli vseh izčrpnih informacij, raznih zgodbic in medsebojnega izmenjavanja mnenj o katoliškem vplivu v domu, redu, pa tudi o svobodi otrok. Vsi se zavedamo, da so naslednja štiri leta zelo pomembna za osebnostni razvoj naših otrok najstnikov. Z dosti lažjim srcem in popolnim zaupanjem bova »predala« najinega sina v roke našemu vzgojitelju g. Tomažu.

Maja Koprivec, mama dijaka 1. vzgojne skupine

 

 

V soboto smo se vsi bodoči dijaki, ki bomo bivali v JDD, zbrali v Zavodu sv. Stanislava na spoznavnem vikendu. Po nadvse zanimivih predstavitvah družin, ki jih je pripravil vsak dijak, smo imeli samopostrežno kosilo. Nato je sledil prvi roditeljski sestanek za naše starše, mi pa smo imeli prve delavnice na temo spoznavanja. Potem je domski kaplan v cerkvi, kjer so se spet skupaj zbrali, razložil pomen Rupnikovega mozaika.

Nato so starši odpeljali svoje otroke bodisi na Bled bodisi v Adergas. Mi smo bili dodeljeni v Adergas. Pričakala nas je večerja. Hrana je bila vseskozi odlična, še posebej pa kosilo zadnji dan.

Menim, da je bil namen spoznavnega vikenda dosežen. Zase lahko rečem, da sem nadvse užival v vseh delavnicah. Približno pol jih je bilo ustrojenih na način spoznavanja skozi razne igre. Ostala polovica pa je bila razlaga, bodisi duhovnega življenja v domu bodisi čisto logistične plati. Vseskozi nas je spremljala molitev. Sploh v nedeljo je bila lepa maša ter zelo globoka večerna molitev iz ust kaplana Marka.

Občutek imam, da bomo lahko zelo uspešni in se bomo, če se še nismo, zelo dobro ujeli med seboj. Res, “full” je bilo fino ter predvsem veselo.

Matic Podobnik, 1. vzgojna skupina

 

 

Spoznali smo nove, dobre prijatelje, se z njimi povezali in postali prava prva skupina. Poleg dobrega vremena je bila dobra tudi hrana. Poskrbeli smo za smešne in tako nepozabne trenutke.

Manja Šumah, 1. vzgojna skupina

 

Na spoznavnem vikendu v Adergasu sem zelo uživala. Vedno sem se zabavala in sklenila kar nekaj prijateljstev. Obkrožali so me dobri ljudje (učenci in vzgojitelji), pa tudi hrana je bila zelo dobra. Vse pohvale! 🙂

Urška Napotnik, 1. vzgojna skupina

 

Na spoznavnem vikendu je bilo zelo vredu, hitro smo se spoprijateljili in se zelo zabavali. V Adergasu mi je bilo všeč, sploh hrana. Upam, da se bomo v domu dobro razumeli in se tesno povezali.

Janez Podbevšek, 1. vzgojna skupina

 

 

Super je bilo že to, ker smo se hitro spoznali, se spoprijateljili in tesno povezali. Zabave v dobri družbi ni manjkalo. Zaradi številnih talentov smo videli, da je vsak drugačen in nekaj posebnega. Ker smo vsi postali dobri prijatelji, nam je bilo vsem super!! Seveda pa so za dobro vzdušje poskrbeli tudi vzgojitelji in animatorji.

Jaka Komloš, 1. vzgojna skupina

 

Na vikendu je bilo sprva zastrašujoče, ker sem bila sama med popolnimi neznanci. Vendar smo se preko tega vikenda spoznali in povezali.

Meta Jesenko, 8. vzgojna skupina

 

Na spoznavnem vikendu smo se imeli super. Zelo sem hvaležna, da sem spoznala toliko novih ljudi, s katerimi smo se zelo hitro povezali. Naša himna pa “gate trga”! 😀

Neža Mojškerc, 8. vzgojna skupina

 

 

Zelo sem vesela, da sem na spoznavnem vikendu spoznala toliko super ljudi. Imeli smo se fajn. Bog nam je namenil še vreme in dobro vzdušje.

Vesna Vrtovec, 8. vzgojna skupina

 

Spoznavni vikend se mi je zdel zelo zanimiv, zabaven in poučen. Mislim, da smo se med sabo dobro spoznali in povezali. Tako bomo lahko še naprej sodelovali v dobrem vzdušju.

Aljaž Cvetek, 8. vzgojna skupina

 

Na vikendu mi je bilo zelo všeč. Navdušen sem nad novimi prijatelji, hvaležen sem za trud vzgojiteljev pri ustvarjanju prijateljskih vezi v skupini, sestram za nudenje prostora in hrane. Predvsem pa sem hvaležen Bogu, ki nas je zbral skupaj, povezal … Mislim, da se bomo odlično razumeli in si radi pomagali na poti skozi življenje.

Luka Kalita, 8. vzgojna skupina

 

Več fotografij si lahko ogledate v galeriji: spoznavni dan s predstavitvijo družin, spoznavni vikend 1. vzgojne skupine v Adergasu in spoznavni vikend 8. vzgojne skupine na Bledu.

Save

Save

Save

Save

© 2016 Zavod sv. Stanislava.