V cerkvi sv. Stanislava smo se zvečer zbrali verniki vseh starosti, da bi se v okviru 24-urnega čaščenja Najsvetejšega udeležili slavljenja z Abendom iz Litije ter (Z)mešanim pevskim zborom Škofijske klasične gimnazije, pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, v katerem pojem tudi sam. Dogodek ni bil nikakršen koncert oz. nastop, temveč so udeleženci adoracije bili povabljeni, da z nami slavijo Gospoda skozi približno 20 pesmi, tako v slovenščini kot v angleščini.
Priprave na adoracijo so se začele že nekaj tednov pred samim dogodkom; pevci (Z)mešanega pevskega zbora smo se med šolskimi odmori zbirali v cerkvi in prepevali pesmi, postopoma pa so se nam pridruževali tudi pevci iz ostalih zborov in tudi ostali Škofijci, ki so želeli z nami slaviti Gospoda.
Na dan slavljenja smo po generalki pripravili cerkev: na tla pred oltarjem smo dali blazine za sedenje, ob vhod in ob straneh razporedili stole, band pa je pripravil svoje inštrumente, osvetlitev in platno z besedili pesmi.
Ob 19.30 se je cerkev napolnila in začel se je čudovit večer. Solisti in inštrumentalisti v bandu so bili izvrstni, vdušje v cerkvi pa še lepše. Vsi udeleženci so se kmalu pridružili petju in kmalu je več stoglava množica slavila Boga skozi čudovite pesmi.
Meni osebno je bilo slavljenje zelo všeč in me je navdalo z neko novo energijo, zanosom in veseljem, predvsem pa me je pomirilo v tako, če se lahko tako izrazim, blaženo stanje, ko bi najraje le še pel in pel in nikoli hotel, da se adoracija konča. Same pesmi so me navdale z veseljem, še toliko lepše pa mi je bilo videti in slišati tako veliko občestvo, ki skupaj poje v en glas Gospodu in ga slavi. To je bilo prvo takšno slavljenje v Zavodu, ki je prijetno preseglo moja pričakovanja. Prepričan sem, da so tudi ostali udeleženci podobnega mnenja kot jaz, in upam, da bo takšen dogodek postal vsakoletna tradicija, saj se ga bom z velikim veseljem vsako leto udeleževal.
Alexander Centa
