Sita in rešeta,
pesem, ki obeta,
naj hrup živi, naš zbor zapoje,
priznanje seva zlate soje.

Zvezdogledi so na sledi,
da uzrejo galaksije,
črne luknje, zvezd norčije,
res v neba so vešči vedi.

Jaz sem tu in tam si ti,
rečem ti, kar se mi zdi,
ti odvrneš z mislimi –
glej, debata se zgodi!

Pesem o dnevih, ki v naši šoli je doma,
o naših učencih, tako so vešči sankanja.
V teh dopoldnevih, ko zima prišla je v gosti,
sneg zapadel je, juhej, veselju našemu ni mej,
zato pač o dnevih prepevamo vsi na saneh.
(na melodijo »Pesmi za dinar«)

Glej, sani drse v belino
snežno, kot vihar v dolino,
pršec vse je naokrog
in množina mladih nog.

Oh, kako doni ta rog,
glej, le kaj prinaša sel!
Zima še je naokrog,
še bom za pečjo sedel.

V dolini pod Poncami
na smučeh nekdo hiti.
Daleč so zasledovalke
od Tinkare zmagovalke.

Res nikdar se ne mudi,
srečni smo med knjigami
in pogovor nas vedri
s šahom pred figurami.

Petrijevke, epruvete,
cvre se, poka in kadi,
mlada srenja kemikalna
srečen božič vam želi.

Popusti kuhalnico
in odide v lemenat.
Čredo dušic izvoljeno
kuharskih uči navad.