O Histria, kjer naše so galeje
med skalnate čeri si našle pot
in je Rimljan prebival tod,
zdaj iz Emone, glej, latinski rod
sledove išče epopeje.
Noč je čas za spanje
ali za raziskovanje.
Niso prazne marnje –
četrtošolcev sanje.
Iz te moke pač bo kruh,
zamesi, vzhajaj, vse brez muh.
Koruzo zrobkaj si rumeno,
medtem pa bode že pečeno.
Kako so lične črke,
kako je mehka glina,
kako je v Guncljah iz lesa
mizarska zgodovina!
Vse to je naša dediščina,
vse to je zgodovina,
vse to je dedov veščih rok
spomin in domovina.
Poslušali smo pravljico,
ne le z ušesi, ampak v živo.
V pravljici je kmečko zanimivo,
vsak svojo božal je živalico.
Na kmetiji je lepo,
na Dolenjskem sonce sije,
1. b, glej, tja zavije,
ure šolske kar teko.
Na Dolenjskem je lepo,
pne premodro se nebo.
Pod Zaplazom se igramo,
skupaj dobro se imamo.
Smo šli v Šentviški hrib,
v naravo res prekrasno,
z rastlinami, živalmi
imeli smo se špasno.
Veselo v Kamnik in urno naprej,
na svetega Primoža šli smo, poglej.
Zelena narava in svež gorski zrak,
ob krasni prirodi zastane korak.
Godni za pouk in nič več malčki,
na dobri poti, da nekoč ste znalčki.
Dobrodošli v naši šoli OŠ AŠ,
spoznali boste: kar znaš, to pač veljaš.
