Geometrijska abstrakcija

Kregarjeva abstrakcija ima dve fazi: prva je bila poimenovana geometrijska in v takšnem načinu je slikal približno od leta 1953 do 1957, leto 1958 pa že lahko označimo za prehod v drugo fazo – lirsko abstrakcijo. Pri Kregarjevi geometrijski abstrakciji ne moremo govoriti o uporabi tehnološko strogih geometrijskih oblik, značilnih za (neo)konstruktiviste, ampak bolj o komponiranju slike po geometričnih prvinah z razstavljanjem oblike realnih motivov. Sprva je bila realnost na slikah še delno razvidna ali vsaj močno simbolno navzoča v naravnih oblikah iz rastlinskega in živalskega sveta, ki ustvarjajo kompozicijsko mrežo slike: na slikah Na vrtu, Romarji in Pomlad lahko vidimo preplet vejevja in obrise rastlin, ki simbolizirajo naravo in rast, na sliki Ptice lahkotni zagon ptic z razprostrtimi krili, na sliki Čolni na obali pa črtno nakazano kompozicijo ladijskih trupov, počivajočih na obali ob spenjenem morju. V teh podobah se je najbolje odrazil Kregarjev princip geometrijske abstrakcije, nato pa so asociativno prepoznavni motivi začeli postopoma izginjati s slik, črte so nadomestile barvne zaplate, barva pa je postala bistvena za prikaz razpoloženja in sporočila naslikanega.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Font Resize