Osnutki za vitraje

Stane Kregar je ob posvetnem ustvaril tudi obsežen in kakovosten sakralni opus, s tabelnimi slikami, freskami, zgrafiti, mozaiki, vitraji, tapiserijami in cerkvenimi vezeninami je likovno opremil približno sto cerkva. Od tega je okrog petdeset cerkva in drugih bogoslužnih objektov opremil z vitraji, in tako likovno dopolnil zlasti srednjeveške, historične in moderne sakralne prostore, razpon realizacij pa sega od posameznega okna do najobsežnejšega cikla enaindvajsetih barvnih oken, ki jih je realiziral v celjski stolnici sv. Danijela s kapelo Žalostne Matere božje. Kregar vitrajev ni izdeloval sam, vendar je razumel likovno-tehnične zakonitosti te slikarske tehnike in jih tudi upošteval pri slikanju osnutkov. V sakralnem opusu je Kregar z vitraji dosegel ustvarjalni vrh, z njimi pa se je približal posvetnim delom iz obdobja geometrijske abstrakcije in nove figuralike. Kregar je razvil figuro z značilno oblikovanimi telesnimi deli, ploskovito in skorajda risarsko, z močno poudarjenimi konturami in z ostro, shematsko draperijo. Takšno figuraliko je združil z abstrakcijo, posamezne barvne površine v vitrajih pa zamejujejo konture svinčene vezave, kar ustvarja ritmičnost slikarske površine. Barvni spekter vsakega vitraja je znal slikar uravnotežiti in zato kljub barvitosti njegova okna delujejo nevtralno, v cerkveni prostor pa vnašajo posebno duhovno dimenzijo in vizualni učinek, ki se spreminja glede na dele dneva in vremenske razmere.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Font Resize