Nadrealizem in poetični barvni realizem

Nadrealizem: V Pragi se je Kregar izjemno navdušil nad češkim kubizmom in nadrealizmom, ob različnih študijskih poskusih pa je postopoma izoblikoval lasten nadrealističen slog; ta faza je pri Kregarju trajala približno od leta 1935 do 1939. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1935 se je v Jakopičevem paviljonu z izbranimi deli večkrat predstavil na skupinskih, tudi ustanovnih društvenih razstavah. Za ljubljansko likovno publiko so bile nadrealistične slike velika novost in šok; Kregar je želel z osebno interpretacijo gledalca pretresti in ga potegniti v nov simbolen svet. V teh delih je Kregar vsakodnevne prizore subjektivno sanjsko in fantastično preoblikoval, upodobljeni so izrazito poetično, vendar z deformacijami oblike in barve, pri čemer ga je bolj kakor vsebina zanimala likovna problematika. Že v zgodnjem obdobju so se v njegovem slikarskem opusu pojavili motivi, ki jih je nato upodabljal celo življenje: antični junaki, deklice, romarji, morje, obdelana kmečka zemlja … Edino delo iz nadrealističnega obdobja, ki ga hrani Kregarjeva galerija, je slika Odisej, ki prikazuje mitološkega junaka, kakršne je Kregar v vseh obdobjih upodabljal kot nekakšne arhetipe in simbole, prenesene iz starodavnih grških mitov v današnji čas, vendar vedno interpretirane z aktualnim osebnim pogledom.

Poetični barvni realizem: V poznih tridesetih letih 20. stoletja so se številni umetniki odmaknili od radikalnih likovnih smeri in se umirili v poetični oz. barvni realizem, ki je dobil ime zaradi svoje lirične naravnanosti in barvne skladnosti. Kregarjev realizem je bil sprva izrazito simbolističen, nato se je slikar usmeril v širok nabor klasičnih ikonografski tem: avtoportret, portret, akt, figuralna skupina, žanr, tihožitje, veduta in krajina. Predvojna pot v realizem ni sledila samo evropskim slogovnim zgledom, ampak je bila to tudi usmeritev pretežnega dela slovenskih umetnikov kot stanje umika v zasebnost ob zaželenem (če ne zaukazanem) socrealističnem poveličevanju vélikih tem revolucije in osvoboditve po koncu druge svetovne vojne. Hkrati je bila to doba priprave na začetek razvoja povojnega visokega modernizma v likovni umetnosti sredi petdesetih let.

Virtualni ogled galerijske sobe 1