V okviru praznovanj zavodskega zavetnika sv. Stanislava Kostke in ob 30-letnici radia Ognjišče je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled likovna razstava Katarine Silan (roj. Bartolj) in Jožeta Bartolja z naslovom “Portreti: V dialogu”. Naslov je večplasten in ga lahko razumemo v dobesednem pomenu, saj sta za razstavo svoja dela postavila v dialog dva likovnika, oče in hči, vsak v svoji prepoznavni likovni govorici: Katarina Silan v papirnih sgraffitih, Jože Bartolj v barviti slikarski potezi. Poleg tega portretna tematika razstave odpira vprašanje dialoga med ustvarjalcem in portretirancem, med človekom in njegovo upodobitvijo, s čimer naglaša temeljna eksistencialna vprašanja o človeku ter njegovem odnosu do sebe in d(D)rugega.

Razstavo smo odprli v ponedeljek, 11. novembra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Odprl jo bo akademik prof. dr. Milček Komelj, ki je v poglobljeni predstavitvi del Jožeta Bartolja in Katarine Silan izpostavil ne le likovne značilnosti, ampak tudi sporočilnost, pomen in vlogo portreta v kontekstu sodobne likovne ustvarjalnosti. Med drugim je izpostavil, da se je Jože Bartolj “osredotočil na medčloveški dialog, na upodabljanje ustvarjalnih osebnosti, ki so mu s svojim poslanstvom blizu, in na osebnosti, ki so mu blizu iz krščanskega biblijskega izročila; pri tem pa mu na izviren način po svoje, povsem drugače in samostojno, sledi tudi likovno nadarjena hči Katarina Silan. /…/ Bartolj se je pri upodobljencih usmeril predvsem na zunanjo prepoznavnost in njihov osnovni karakter, zato so njegove podobe naslikane v osnovi realistično in so v svoji preciznosti skorajda veristične; a hkrati je take slike poživil z intenzivnejšo in osebnejšo barvitostjo in jim z njo vdihnil tudi pečat svojega izrecneje likovnega prizadevanja in iskanja, zato so v njegovih slikah križata tradicija in modernejši prijemi slikarstva 20. stoletja.” V zaključku pa je povzel, da sicer “ostaja ne glede na povsem različno tehniko in način gledanja, med katerim hčerki očetov čopič nadomešča skalpelno rezilo, v jedru zanimanja obeh ustvarjalcev dominantna človeška podoba, tako ali drugače prepoznaven in poveličan človek, zlasti kot spomin na našo še živo kulturno in duhovno preteklost, ki je v Bartoljevih očeh vredna trajne navzočnosti. Obličja v očeh Katarine Silan pa so stilizirano znamenje sedanjosti in hkrati simbolni znanilci brezčasnosti, kakršna z bolečino v očeh sije iz njene podobe Žalujoče Marije, in hkrati obet prihodnosti, ki ostaja neznanka; a vzbuja zaupanje, da nam bodo tudi skozi pogled novih ali na novo prilagojenih starodavnih tehnik in tehnologij še naprej sijali tudi obrisi človeških osebnosti kot deklarirani znanilci iskanj in prizadevanj človeškega duha, iščočega in begajočega iz roda v rod, ki se že tisočletja izraža skozi premene neuničljivega človeškega obličja.”

Dogodek sta z odlično glasbeno interpretacijo obogatila Valentin Bartolj (flavta) in pianistka Vlasta Doležal Rus.

Razstava je na ogled v Kregarjevem in Meršolovem atriju do 2. januarja 2025. Vabljeni!

Katarina Silan, rojena Bartolj (1996), se je po uspešno zaključeni maturi na Škofijski klasični gimnaziji vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, na Oddelek za restavratorstvo in konservatorstvo, kjer je leta 2022 zaključila študij z magisterijem. Ob študiju je vseskozi likovno ustvarjala na področju male plastike in v papirju.

Papir je po njenem mnenju zelo zanimiv medij. Po eni strani krhek, s katerim se dnevno srečujemo in mu večinoma ne pripisujemo velikega umetniškega potenciala, po drugi pa pravimo, da skoraj vse prenese in omogoča veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Avtorico zanima, kako lahko ohrani vtis dveh dimenzij lista papirja, a ga hkrati oblikuje tako, da predstavlja povsem plastično formo. Poleg izjemne preciznosti, ki jo zahteva izrezovanje zelo majhnih, filigranskih detajlov s skalpelom, avtorica ustvarja tudi zanimiv dvogovor med barvnimi listi. V zadnjem času ustvarja predvsem »papirne sgraffite«, ki nastajajo tako, da je motiv oblikovan iz več nivojev, ki si sledijo eden za drugim in skupaj ustvarjajo celostno podobo.

Jože Bartolj (1969) se je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisal na likovni oddelek Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral iz slikarstva pri prof. Zdenku Huzjanu na temo Križev pot kot likovni organizem. Že od začetkov svojega slikarstva se posveča predvsem sakralni umetnosti, pri čemer so prvine njegovega sloga zraščene s tradicijo najstarejših vplivov krščanskega umetniškega izročila. Sprva so bili njegovi najpogostejši motivi: križev pot, apostoli, svetniki, sveti starci, kasneje pa se je usmeril tudi v potrete, ki nosijo globlje, duhovno sporočilo. Pri ustvarjanju ga najbolj zanima odnos med barvo, potezo in ostalimi likovnimi zakonitostmi glede občutenja trpljenja, bolečine, zmagoslavja, poveličanja …

Ves čas tudi redno razstavlja in je imel do zdaj okoli 40 samostojnih in več skupinskih razstav.  Stalne postavitve njegovih del visijo v Domu Matere Terezije v Ilirski Bistrici, kjer je na ogled dobršen del njegovega sakralnega opusa, na Radiu Ognjišče v Ljubljani in v semenišču ljubljanskega bogoslovja.

Od leta 1994 je zaposlen na Radiu Ognjišče kot radijski voditelj in urednik za kulturo. Pripravil je veliko oddaj s pomembnimi osebnostmi s področja kulture in umetnosti na Slovenskem. Je tudi prejemnik nagrade Boruta Meška za izstopajoče novinarske dosežke (leta 2014).