Gala koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije je bil namenjen zbiranju sredstev za nastop zbora na Nacionalni konferenci Ameriških dirigentov v Kansas Cityju februarja letos. Gre za edini zbor iz Evrope, ki je bil povabljen na to prireditev, kar predstavlja posebno čast.
Helena Fojkar Zupančič: Sedaj je čas samo še za užitek
Koncert v Zavodu sv. Stanislava 4. februarja se je začel s pozdravno pesmijo: Bog daj, Bog daj, dobro večer. Večer je bil res slovesno dober v vseh pogledih: od nastopajočih deklet, dirigentov, programa, solistov, Orkestra alumnov Škofijske klasične gimnazije do nadvse prijetno zgovornega povezovalca Jureta Seška.
Nabito polna dvorana je uživala v ženstvenosti zbora v najbolj žlahtnem pomenu besede: dekleta so bila nežna v svojem glasbenem izrazu, a odločna pri izvajanju programa, ki ga bodo zapela v Ameriki. Pesmi so združevale brezhibno petje, veličasten zvok in kompleksno koreografijo, ki se je do potankosti zlivala z melodijami. Poslušali smo prošnjo za mir v Močnikovem Jeruzalemu, melodično pripoved človeške minljivosti v podobi Makaroffovega Metulja, na koncu pa tudi igriv topot nog in ploskanje rok v pesmi iz Rezije Ta na Solbici.
V kratkem intervjuju je zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič povedala, da je največje delo za njimi. »Sedaj je čas za užitek, komaj čakamo, da odrinemo na pot.« Glorija Ema Glas, predstavnica pevk, se ni pritoževala nad številnimi vajami, je pa izrazila navdušenje nad tem, da imajo možnost nastopa v Ameriki. »Če ne bi bila v zboru, ne bi tako dobro pela, predvsem pa se ne bi osebnostno tako razvijala. Prijateljski odnosi pripomorejo k vrhunskosti zbora.« Poudarila je pomembno sled, ki jo pušča pri dekletih njihova dirigentka Helena Fojkar Zupančič.
Večer je zaokrožilo lepo število imenitnih pevcev s solističnimi točkami in premiernim nastopom Orkestra alumnov Škofijske klasične gimnazije pod taktirko Jere Petriček Hrastnik in njenega asistenta Matije Krečiča. Iskrena zahvala je šla v tem večeru prav vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je koncert tako lepo uspel. Še posebej so bili omenjeni vsi sponzorji, katerih finančna pomoč je nadvse cenjena.
Zadnja pesem Fosterjeva in Sagerjeva Molitev je posrečeno zaključila ta mogočni glasbeni večer. Poslušalci smo bili zadovoljni, polni miru in globoko hvaležni dekletom in dirigentki za njihova prizadevanja. Dvorano smo zapuščali z vtisom, ki ga je z nami delil Jure Sešek. Povabil nas je, da si predstavljamo sv. Stanislava v nebesih, kako je ta večer miril ostale nebeščane rekoč: »Pst, danes pojejo moja dekleta.« Prav ima, danes smo resnično slišali nekaj nebeškega.
Lily Schweiger Kotar
Fotografije: Janez Eržen in Tilen Miklavič
