Letos bomo že tradicionalne Dneve evropske kulturne dediščine zaznamovali tudi v Zavodu sv. Stanislava, in sicer z razstavo plakatov, ki prikazuje delovanje ZVKDS, Območne enote Ljubljana, od ustanovitve leta 1951 do današnjih dni. Prikazani so nekateri ključni primeri sanacij, obnov in končnih prezentacij različnih objektov (od novejših npr. prenova Plečnikove hiše in Narodne galerije), s čimer želimo pokazati, da ZVKDS uspešno nadaljuje delo naših prednikov ter ga bogati z novimi idejami. Razstava bo na ogled v Kregarjevem atriju od 1. do 28. oktobra 2016.
Letošnja tema, DedIŠČIna OKOli nas, nagovarja dediščinske skupnosti. Tako, kot dediščina nastaja doma, ko se odločimo dragocen predmet, zgodbo ali modrost ohraniti za naše potomce, ravno tako sta v nekem okolju pomembna odločitev in dogovor neke skupnosti o tem, kaj je pomembno ohraniti za naše zanamce. Naloga vseh nas, ki se ukvarjamo z dediščino pri tem pa je, da mlade in malo manj mlade opozorimo, da dediščina niso le velike in pomembne stavbe, temveč je lahko tudi nekaj malega, preprostega, spregledanega ali na videz nepomembnega …
V letošnji temi organizatorji vidijo priložnost, da opozorimo na izrabo dediščine v druge namene, na ogroženo dediščino, na dediščino, ki izginja – to sta podeželjska in industrijska dediščina –, ter na dediščino, ki v zavesti širše javnosti še ni prepoznana kot dediščina, to je arhitektura 20. stoletja.
Tudi celostna podoba letošnjih Dnevov govori sama zase: obliko kvadrata so izbrali zato, ker se v nasprotju s krogom, ki simbolizira naravo, neskončnost, … , v kvadrat vmeša človek s svojimi oblikovanji in oblikami. Poigrali so se tudi z besedami v naslovnih besedah DedIŠČIna OKOli nas. Z besedama IŠČI in OKO nagovarjajo javnost, ne le, da bomo dediščino iskali z budnim očesom, temveč tudi na senzibilizacijo dediščine – da je treba dediščino spoznavati z vsemi čutili.
Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je dejal, da »dediščina sooblikuje našo individualno in lokalno identiteto. Je odraz naših vrednot, verskega in drugega prepričanja, znanja in tradicije. Dediščina močno vpliva na naše bivanjsko okolje in s tem na naše počutje. Vzdrževanje, kakovostna prenova in skrb za oživitev dediščine so tako temelji trajnostnega razvoja družbe.« Konservatorji in restavratorji se zelo trudimo, da bi država, lokalne skupnosti in zasebni lastniki tudi v naši državi prepoznali potenciale kulturne dediščine in njen prispevek k regeneraciji in razvoju mest oz. ruralnih okolij. Zato smo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj s številnimi sodelavci šestindvajsetič po vrsti oblikovali bogat program Dnevov evropske kulturne dediščine 2016.
V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije iskreno upamo, da bosta izbrana tema DedIŠČIna OKOli nas in bogat program krepila našo individualno in skupno zavest, potrebo in odgovornost zanjo.«
Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije, pa je ob Dnevih evropske kulturne dediščine zapisal: »Naše življenje je na vsakem koraku prežeto z dediščino vseh prednikov. V vsakem trenutku bivanja s poustvarjanjem dediščine in njenih novih izrazov ter izzivov razbiramo duhovno genetiko, izjemnost vsakega posameznika in vsake skupnosti. Zaznamuje nas jezik, najpomembnejši in najžlahtnejši, še vedno živi primer naše kulturne dediščine in hkrati najpomembnejša kulturna dobrina v nastajanju. Dvojina je sinteza dveh posameznikov ali posameznika in duhovnosti, ki morda na najboljši možni način priča o antropoloških posebnostih Slovencev. Dragoceno je samozavedanje, da je dediščina eno od izhodišč naše biti, je naša izkušnja, je bogastvo in duhovna svetloba. V enaki meri, ne da bi se tega popolnoma zavedali, smo dediči našega prostora: ustvarjenega grajenega in poustvarjenega življenjskega okolja.
Domovina pa raste iz doma in domovanja, kjer nas tradicija opozarja, kdaj presegamo zmožnosti našega planeta ali nas samih. Kulturna dediščina niso mrtvi zidovi, niso predmeti v muzejih ali na podstrešjih. Dediščina je naš odnos do ustvarjalnosti predhodnikov in znanje ter upoštevanje izkušenj vedno novega bivanja. Na tem temelju gradimo uravnoteženo, umirjeno sobivanje z dediščino okoli nas.«
