Temu sta sledila dva tedna počitnic – Francozi imajo približno mesec in pol pouka, nato pa dva tedna počitnic, vse do poletja, ko imajo, tako kot v Sloveniji, dva meseca poletnih počitnic. Po jesenskh počitnicah bodo od mednarodnih dijakov do božiča na šoli ostali le še dijaki iz Slovaške ter dve dijakinji iz Poljske, vseh nas ostalih deset dijakov pa po počitnicah odhaja domov.

V petek smo imeli še zadnjo uro vie de classe (razredno uro) za mednarodne dijake, kjer smo se poslovili in od madame Bodereau prejeli diplome o uspešno opravljenem programu Erasmus+ na lycéeju. Poslovili smo se tudi od svojih sošolcev in se odpravili vsak na svojo pot.

Z gostitelji smo si v tem mesecu in pol ogledali veliko znamenitosti – skoraj vsak konec tedna smo obiskali kakšen grad. Obiskali smo Château de Chinon, Château de Saumur in Château d’Angers. Vsi trije gradovi so zelo stari in pomembni, saj izvirajo iz obdobja dinastije Anjou, iz katere so prihajali številni francoski kralji. Nekaj vikendov je bilo vreme slabše, zato nismo uspeli obiskati še več gradov, čeprav jih je v dolini Loare in širši regiji Pays de la Loire več kot sto.

Drugi vikend v oktobru smo se odpravili tudi do Atlantskega oceana, kar je bil moj najljubši izlet. Odpeljali smo se v mesto Les Sables-d’Olonne, od Saumurja oddaljeno približno 200 kilometrov. Vreme je bilo sončno, čeprav je rahlo pihalo z oceana. Plaže so kamnite s klifi, drugje pa peščene, z drobnimi školjkami, posejanimi po mivki. Na morju se vidi le obzorje in neskončni ocean, onkraj katerega, približno 5000 kilometrov zahodno, leži Boston v ameriški zvezni državi Massachusetts. Najprej smo imeli piknik ob obali, nato pa smo se peš sprehodili do mestnega središča, kjer nas je navdušila značilna arhitektura, lepo ohranjena na starejših zgradbah. Po sončnem zahodu smo se počasi odpravili nazaj domov.

Izkušnja bivanja v Franciji in obiskovanja lycéeja je bila res neverjetna in čeprav je bilo včasih tudi težko in zelo naporno, bi jo z veseljem ponovil, če bi imel priložnost. Spoznal sem veliko vrstnikov iz različnih evropskih držav in z njimi navezal stike, od blizu sem doživel francosko kulturo, način življenja in izboljšal svoje znanje ter uporabo francoščine. Ustvaril sem številne lepe spomine, ki jih ne bom nikoli pozabil. V Slovenijo se vrnem v nedeljo, 2. novembra, novim izzivom naproti.

Benedikt M. Novak, 4. a