mag. Anton Česen
direktor

Spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci
spletnih strani Zavoda sv. Stanislava!

Z veseljem vas pozdravljamo na spletnih straneh zavoda. Ob virtualnem sprehodu boste lahko vsaj delno občutili pester utrip življenja od vrtca do študentskega doma.

V zavodu želimo spodbujati in krepiti temeljne vrednote vere, celostnega razvoja posameznika, gradnje skupnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in znanja ter razumevanje sveta. V času hitrih sprememb in močnega vpliva modernih tehnologij želimo spodbujati duha sodelovanja in povezovanja. Tudi spletne strani lahko pripomorejo k temu, da so bolje poznamo in razumemo.

Želimo vam, da bi se v našem virtualnem prostoru dobro počutili in upamo, da se srečamo tudi v naših prostorih.

Prijetno brskanje po spletnih straneh!

V Zavodu sv. Stanislava je zaposlenih nekaj več kot 240 ljudi, ki delujejo v šestih pedagoških enotah in skupnih službah, ki skrbijo za vse enote od vrtca do študentskega doma. Skupaj jim je zaupanih več kot 1.500 otrok in mladih. Vsaka izmed enot se po svojih najboljših močeh trudi, da bi zanje kar najbolje poskrbela. Zavod kot celoto pa vodi kolegij direktorja, ki ga ob direktorju in pomočniku direktorja (ekonomu) sestavljajo še ravnatelji posameznih enot ter zavodski kaplani.

Pedagoški delavci, zaposleni v posameznih enotah, so podrobneje predstavljeni na straneh enot. Poleg njih pa je v zavodu zaposlenih tudi kar nekaj nepedagoških delavcev, ki skrbijo, da vse poteka kar najbolje, da je zavod urejen, varen, vsi njegovi obiskovalci pa siti in zadovoljni. Skupne službe tako predstavljajo: tajništvo zavoda, računovodstvo, kuhinja, vzdrževanje, čiščenje in recepcija.

Tajništvo zavoda

Irena Jamnik, koordinatorka dejavnosti

mag. Matija Mitja Štih, koordinator koordinator najemov

Neža Ana Cotman, tajnica direktorja

Računovodstvo

Marjetka Furar Vidovič, vodja računovodstva

Filip Ferenčak, pomočnik direktorja – ekonom

Slavka Poje, računovodkinja

Alenka Bečan, računovodkinja

Veronika Golob, računovodkinja

Kuhinja

Gregor Stanek, vodja kuhinje

kuharice in kuharji: Bronja Anžič, Jelka Koder, Jožica Dolinšek, Martina Štupar, Kristina Šircelj, Veronika Kožuh, Zdenka Žagar Gorše, Marjanca Čož, Boštjan Lenarčič, Albina Peček, Valeria Maria Pograjc, Marija Nartnik, Eveline Kos, Marija Hribernik, Vid Tadej Jeras, Irena Jereb, Silva Albreht, Zala Milnarič, Uroš Ferjan

Čiščenje

Jernej Zajc, vodja

čistilke in čistilci: Urška Janežič, Mateja Kocuvan, Mateja Stermecki, Manja Resman, Bernarda Verbič, Matej Kovač, Vesna Bijelić, Breda Drašler, Vida Breznik, Bernarda Mrak, Matevž Šiberl, Francisco Lista Coraspe, Bernarda Hozjan, Natalija Hribar, Ana Pavlović, Lucija Šutar

perica: Viktorija Rozman

Vzdrževanje

Jernej Zajc, vodja

Peter Ogorevc, kurir

vzdrževalci: Gregor Kladnik, Andrej Kotar, Marko Drnovšek, Danijel Juvan, Matej Jerele

Recepcija

Mirko Menič, Franc Umek, Tomaž Cunder, Borut Gartner, Ludvik Milanič, Srečko Grum

Sistemska inženirja

Branko Vidovič

Metod Trajbarič

V Zavodu sv. Stanislava gradimo na bogati tradiciji, ki temelji na krščanstvu. Preko dejavnosti in metod dela smo odprti za soočanje z izzivi, ki jih prinaša hitro spreminjajoči se svet, da odgovarjamo na resnične potrebe časa.

Spoznavamo svet mladih. Mlade dojemamo v njihovi resničnosti in jih osebno spremljamo. Za mlade se zanimamo in si zanje vzamemo čas. Pri našem delovanju nas vodi geslo: »Amor magister optimus.« Mlade spodbujamo, da v polnosti razvijajo svoje talente. Nudimo jim priložnosti, da so inovativni in ustvarjalni. Mladi preko programov posameznih enot in svojih lastnih pobud usvajajo trajnejša znanja in veščine.

V središču pedagoškega pristopa je skrb za celovita osebnostna rast posameznika, ki izvira iz klasičnosti. Klasičnost na primeren način prenašamo v naš čas in prostor. Razvijamo nove pristope k poučevanju, ocenjevanju in spremljanju mladih. Pri celostni vzgoji posameznika pozornost posvečamo razvijanju njegovega razuma, srca in rok. Mladi so v vzgojnem procesu dejavni. Pri posredovanju vrednot izhajamo iz Vzgojnih načel Zavoda sv. Stanislava. Spodbujamo gibanje in zdrav življenjski slog. Mlade vzgajamo za odgovorne državljane, v njih krepimo narodno zavest in ljubezen do domovine. Na podlagi evangelija jih ozaveščamo tudi glede vprašanj globalne solidarnosti, človekovega dostojanstva in skrbi za okolje.

Ustvarjamo prostor, kjer se mladi in zaposleni srečujejo s Kristusom in njegovo Cerkvijo. Spremljamo jih na njihovi poti duhovne rasti, da spoznajo vero, o njej razmišljajo, jo spreminjajo v dejanja in živijo v skupnosti. Povezujemo se z drugimi katoliškimi vzgojnimi ustanovami. Iščemo priložnosti za sodelovanje s škofijami in župnijami.

Sistematično in inovativno spremljamo zaposlene v zavodu. Pozornost posvečamo zaposlitvi novih sodelavcev, skrbi za stalno izpopolnjevanje zaposlenih na strokovnem področju in skrbi za njihovo osebnostno rast. Drug drugega podpiramo in spodbujamo, da z veseljem in žarom opravljamo svoj poklic. Sistem spremljanja kakovosti na ravni zavoda zagotavlja učinkovito načrtovanje, vrednotenje in izboljševanje zastavljenih dejavnosti.

Gradimo pripadnost zavodu s strani zaposlenih, mladih, njihovih družin in alumnov. Skupne dejavnosti in praznovanja so pomemben del sobivanja in nas med seboj povezujejo. Alumne sistematično vključujemo v življenje zavoda.

Načrtno in sistematično sodelujemo s šolami in drugimi ustanovami doma in po svetu. Izkušnje, znanja in veščine, ki jih pridobimo ob sodelovanjih in izobraževanjih, smotrno vključujemo v lastno delovanje. V domovini in tujini smo prepoznavni po lastnih praksah in dejavnostih, ki jih delimo tudi z drugimi.

V skladu s potrebami časa zagotavljamo vire in materialne pogoje, ki omogočajo inovativne pedagoške procese. Zavod bo dopolnil dejavnosti z dodatnimi programi, površinami za šport, učilnico v naravi, kulturno-kongresnim centrom ali domom za ostarele.

Zavod sv. Stanislava ostaja sooblikovalec življenja v slovenskem šolstvu, Cerkvi in slovenski družbi. Z ustvarjanjem pogojev za celostno rast Zavod sv. Stanislava bogati širšo skupnost, s katero se srečuje.

1. Zaposleni skrbi za svojo celovito osebnostno rast.
2. Je iskren in pristen.
3. Je dobronameren.
4. Deluje skladno s krščansko usmeritvijo zavoda.
5. Svoje delo opravlja strokovno in z navdušenjem.
6. Je avtonomen in izbira vsebine
   glede na smiselnost in življenjskost znanja.
7. Zaveda se svojih meja in zna sprejeti kritiko.
8. Pogumno se sooča z novimi izzivi.
9. Zaveda se vpliva in moči svojega zgleda.
10. Je empatičen in občutljiv
    za enkratnost vsakega posameznika.
11. Je pošten in pravičen.
12. Spremlja in ceni vsestransko udejstvovanje
    otrok in mladih ter pohvali njihov napredek.
13. Je spoštljiv in pozoren do vseh zaposlenih
    ter pripravljen pomagati.
14. Prevzema svoj del odgovornosti za zavodsko skupnost,
    spremlja delovanje ostalih enot v zavodu
    in soustvarja dobro vzdušje.
15. S starši redno sodeluje in z njimi gradi odnos zaupanja.
16. Je zgled aktivnega državljana.

1. Oblikovanje celostne osebnosti

V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

2. Smiselnost in življenjskost znanja

Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.

3. Inovativnost in ustvarjalnost

V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

4. Svoboda in odgovornost

Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.

5. Pravičnost in poštenost

Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko ter da bi bil vsako deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

6. Zaupanje in dialog

Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.

7. Empatija in skrb za šibkejše

Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

8. Odprtost za vse

Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.

9. Graditev skupnosti

Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

10. Plemenitost in odličnost

Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

Ustanovitev

Na začetku prejšnjega stoletja je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič spoznal, kako potrebno je ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.

Ob blagoslovu temeljnega kamna 16. julija 1901 je škof Jeglič dejal, da je to »temeljni kamen poslopja, ki naj daje mladeničem krepost in znanje«. Prvi dve tretjini zavoda sta bili zgrajeni do leta 1905, ko je je začel pouk na Škofijski klasični gimnaziji. Zadnja tretjina (levo krilo) pa je bila dokončana leta 1910. Po mnogih težavah in ob številnih nasprotovanjih je zrasla velika ustanova: Zavod sv. Stanislava s prvo popolno slovensko gimnazijo. Na pročelju stavbe je dal ustanovitelj zapisati: Kristusu, Zveličarju sveta.

Poslanstvo gimnazije je bilo vzgoja značaja in izobrazba razuma; le izobrazba namreč ni dovolj, saj je “lahko kdo velik v kraljestvu znanosti, pa je neznačajen človek”.

Oranje ledine

Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi.

Po vojni so mnogi priznali, da ima prav Zavod sv. Stanislava zasluge za izgradnjo šolskega prostora v slovenskem jeziku na vseh ravneh in za oblikovanje znanstvenega izrazoslovja. Gimnazija je v novih razmerah in v novi državi (Kraljevini SHS oz. kasneje Jugoslaviji) nadaljevala svoje delo.

Najdlje od načrtovane poti

Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, 28. aprila 1941 pa nemška okupacijska vojska. Nemci so zahtevali, da profesorji zapustijo stavbo v eni uri, dijaki pa v dveh urah. Delo Škofijske klasične gimnazije se je v težkih razmerah nadaljevalo na drugih lokacijah v Ljubljani do konca vojne. Nemci so prostore zavoda od maja 1941 do sredine leta 1942 spremenili v zbirni center za številne Slovence z Gorenjske in Mežiške doline, ki so jih izgnali v Srbijo in na Hrvaško. Septembra 1942 so nekaj družin preko zavoda izgnali s požgane Rašice v Bosno. Od septembra 1943 do julija 1944 je v teh prostorih deloval zavod za vzgojo mladih nacistov.

Ob koncu druge svetovne vojne je prostore Zavod sv. Stanislava in njegovo okolico zasedla OZNA in ga je preuredila v največje koncentracijsko uničevalno taborišče za domobrance in druge nasprotnike komunizma, ki jih je britanska vojska s Koroške vrnila revolucionarni oblasti. Od maja do avgusta 1945 so bili od tod odpeljani v smrt številni Slovenci, Hrvati, Srbi in Nemci. Od leta 1945 do leta 1991 je bila v teh prostorih vojašnica jugoslovanske armade.

Nazaj k prvotnemu namenu

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prva demokratično izvoljena oblast poskrbela, da je bil Zavod sv. Stanislava vrnjen prvotnemu lastniku – ljubljanski nadškofiji – in 13. novembra 1992 je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v skladu z veljavno zakonodajo na novo ustanovil Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje. V njegovem okviru so postopoma začele delovati njegove enote: gimnazija, dijaški dom, Slovenski dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in vrtec.

Prva direktorja dr. Borut Košir (1993–2000) in dr. Anton Jamnik (2000–2005) sta Zavod sv. Stanislava spet umestila v slovenski šolski in kulturni prostor. Njuno delo je pomembno nadaljeval dr. Roman Globokar (2006–2018). V njegovem času je bila zgrajena nova stavba osnovne šole in vrtca. Pričakovanja ob ponovnem začetku delovanja zavoda so bila velika, saj so nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije pomembno zaznamovali slovenski cerkveni, kulturni, znanstveni in politični prostor: nadškof dr. Alojzij Šuštar, škof dr. Janez Jenko, škof dr. Stanislav Lenič, zdravnik dr. Valentin Meršol, zdravnik dr. Janez Janež, slikar Stane Kregar, prevajalec Janko Moder, prevajalec in klasični filolog dr. Kajetan Gantar, arheolog dr. Stane Gabrovec, prvi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar …

31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997–2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi naša osnovna šola.

Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje, ki ga je 13. novembra 1992 ponovno vzpostavil takratni ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar, je bil ustanovljen, da bi sledil tradiciji Jegličeve predvojne Škofijske klasične gimnazije. Izobraževal naj bi mladino in jo pripravljal za odgovorno življenje, ki bi temeljilo na vrednotah, med katerima imata vera in domovina priviligirano mesto.

Do danes je zavod prerasel v osrednjo vzgojno-izobraževalno ustanovo ljubljanske nadškofije. Njegova osnovna dejavnost ostaja vzgoja in izobraževanje. Poleg gimnazije so v zavodu po letu 1993, ko se je v njegovih prostorih ponovno pričel pouk, svoje mesto našli še dijaški dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in končno tudi vrtec. Vabljeni, da si več o posamezni enoti preberete v njeni predstavitvi.

Poleg tega pa je velik poudarek v delovanju zavoda namenjen tudi drugim dejavnostim, ki spremljajo delo v pedagoških enotah. Umetnost, posebej glasba, je imela pomembno vlogo že v prvem obdobju delovanja, kmalu po ustanovitvi v začetku 20. stoletja. S ponovnim delovanjem sta se petje in likovno ustvarjanje ponovno vrnila v zavod in živita svoje pestro življenje nekako izven okvirov posameznih enot.

Podobno je svoje mesto v zavodu našlo tudi znanstveno raziskovanje. Iz leta v leto bolj so razvite tudi različne mednarodne povezave, v katere se zavod in njegove enote vključujejo. Ob tem, da vsako leto Škofijsko klasično gimnazijo zapusti generacija približno 150 dijakov, Osnovno šolo Alojzija Šuštarja pa 50 učencev pa je vse bolj pestro tudi delovanje društev nekdanjih škofijcev. Ob ostalih dejavnostih Zavod zaradi prostorskih možnosti, ki jih ima in za pridobitev dodatnega vira financiranja tudi oddaja nekatere svoje prostore. Vabljeni, da si več o posameznih spremljevalnih dejavnostih preberete na povezavah.

V okviru celotnega delovanja se želi zavod naslanjati na svoje poslanstvo: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.« V skrbi za celovito osebnostno rast poudarjamo potrebo pomen enakovredne skrbi za vse razsežnosti človeka. Tako se trudimo osebno in kot občestvo rasti tudi na duhovnem področju.

Bogoslužni prostori v zavodu so:

• cerkev sv. Stanislava,
• kapela Žalostne Matere Božje (gimnazija),
• kapela Božje Modrosti (študentski dom),
• kapela Dobrega pastirja (osnovna šola).

Bogoslužje

Maša:

• vsak dan, od ponedeljka do petka, ob 7.10 v cerkvi sv. Stanislava,
• torek in četrtek ob 7.15 v kapeli Dobrega pastirja,
• torek ob 18.30 v kapeli Žalostne Matere Božje,
• ponedeljek ob 20.30 v kapeli Božje Modrosti.

Za zapovedane in slovesne praznike je maša zjutraj ob 7.00 v cerkvi sv. Stanislava.

Molitev:

• ponedeljek ob 21.00 v cerkvi sv. Stanislava (adoracija za dijake dijaškega doma),
• sreda ob 7.30 v kapeli Dobrega pastirja,
• sreda ob 21.00 v cerkvi sv. Stanislava (skupna molitev dijaškega doma).

Znotraj zavoda imamo vzpostavljeno molitveno navezo. Več o molitveni navezi lahko preberete tukaj.

Obe dejavnosti sta namenjeni osnovnošolcem, ki lahko tako posredno pridejo v stik z zavodom, nekateri morda pred vpisom na Škofijsko klasično gimnazijo pilijo svoje znanje angleščine, drugi pa lahko izkusijo, kaj v zavodu pomeni ukvarjanje z glasbo in petjem, kako potekajo vaje in kakšno je vzdušje v zboru.

Več o Poletnem jezikovnem tednu lahko preberete tu.

Zavod sv. Stanislava

Štula 23

1210 Ljubljana Šentvid

mat. št.: 5699827000

ID za DDV: SI13707787

IBAN SI56 0292 2001 3951 214

(odprt pri NLB d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana)

SWIFT oz. BIC: LJBASI2X

Sredstva za svoje delovanje zavod zaradi izvajanja javnih šolskih programov v veliki meri pridobiva iz državnega proračuna. Kot zasebna institucija, ki ne uživa povsem enakega položaja kot državne šole, pa moramo finančno precejšen zalogaj zagotavljati tudi sami. Del sredstev za delovanje zavod prejme s strani staršev otrok, ki se šolajo v zavodu. Da pa je mogoče zagotoviti uspešno delovanje z vsemi dodatnimi dejavnostmi ter da si lahko privoščimo to, da denar ni ovira pri vpisu otrok v katero izmed šol v zavodu, se moramo deloma zanašati na dobroto in naklonjenost različnih organizacij in posameznikov.

Izjemno hvaležni smo ustanoviteljici Ljubljanski nadškofiji, ki z materinsko skrbjo bdi nad zavodom in zagotavlja sredstva za vzdrževanje prostorov in potrebna obnovitvena dela. Naša hvaležnost pa je namenjena tudi vsem posameznikom, ki s svojimi darovi in molitveno podporo spremljajo delo zavoda.

V nadaljevanju je opisanih nekaj načinov, kako lahko tudi vi podprete delovanje zavoda.