Čudovita priložnost za gradnjo medsebojnih mostov, h kateri nas v Zavodu sv. Stanislava posebej spodbuja geslo letošnjega šolskega leta, je bilo skupno praznovanje ob godu zavodskega zavetnika sv. Stanislava Kostke, ki ga na koledarju najdemo 13. novembra.
Tako je bil naslovljen zaključni koncert Dekliškega in Fantovskega zbora 1. letnika ter (Z)Mešanega zbora Škofijske klasične gimnazije, ki je potekal v četrtek, 23. maja, v športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja.
V sobotnem večeru, 11. maja 2019, se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zvrstilo več kot 400 glasov v devetih zborih in orkestru. Kot je v navadi, se je ob tej priložnosti predstavila celotna zavodska zborovska piramida, od osnovnošolcev do študentov. Mladi glasbeniki in njihovi pedagogi so pričarali še en nepozaben večer.
V aktualni številki tiskane izdaje Družine je objavljen intervju s Heleno Fojkar Zupančič. Spregovorila je predvsem o nedavni severnoameriški turneji Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in jutrišnjem koncertu zavodske "zborovske piramide".
Z močno tradicijo glasbenega (po)ustvarjanja je Škofijsko klasično gimnazijo postavil že njen prvotni ustanovitelj Anton Bonaventura Jeglič. Ob ponovni ustanovitvi je glasba ponovno dobila priviligirano mesto med vsemi obšolskimi dejavnostmi. Z načrtnim in sistematičnim delom je na Škofijski klasični gimnaziji zrasla zborovska piramida, ki je že po dobrem desetletju pričela žeti izjemne uspehe. Razvita in razvejana dejavnost na gimnaziji je omogočena tudi po zaslugi individualnega učenja vokalne tehnike, do katerega zborovski pevci pridejo po sodelovanju z glasbeno šolo.
Sama glasbena šola je bila ena prvih enot, ki so odprle svoja vrata v Zavodu sv. Stanislava, in v letošnjem letu praznuje 20-letnico delovanja.
Zborovsko petje in glasba pa sta mesto našla tudi v najmlajših enotah, osnovni šoli in vrtcu. Mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja se tako kot njegovi starejši bratranci že lahko pohvali z nekaterimi uspehi.
Pomembno pa je, da nima zborovsko petje v zavodu mesta le na vrhunski ravni. Sodelovanje v zboru namreč nima le estetske vrednosti, ampak v sebi nosi tudi močno vzgojno noto. Petje v zboru krepi ne le glasbeni posluh, ampak tudi posluh za drugega, ki poskuša ob meni skupaj z menoj ustvariti prijetno sozvočje, krepi posluh za dirigenta, ki poskuša usklajeno in premišljeno zbor voditi po neki poti do cilja, krepi pa končno tudi posluh za dojemanje lastne odgovornosti, kajti prav vsakdo v zboru je pomemben in potreben, da nastane prava glasba.
Tako imajo na osnovni šoli vsi razredi prve triade ob običajnem pouku glasbe tudi svoje zbore, kjer zorijo v vsem naštetem. Tudi na gimnaziji pa ni vse usmerjeno le v profesionalizem. Letni razredni pevski festival je gotovo eden največjih razrednih projektov. Na njem vedno sodelujejo skoraj vsi razredi, ki pripravijo svoje priredbe, koreografije, celotne nastope.
