30. januar - 3. februar 

23. - 27. januar

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Prehrano v Vrtcu Dobrega pastirja sestavljajo naslednji obroki:

• zajtrk (8.00),
• dopoldanska malica (10.00),
• kosilo (11.00–11.30),
• popoldanska malica (14.00).

Dopoldanska malica tri dni v tednu vsebuje sadje, en dan zelenjavni krožnik in en dan sadne sokove (sveže sadje v kombinaciji z jogurtom ali mlekom).

PRINAŠANJE HRANE V VRTEC – PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

OTROCI V VRTEC NE NOSIJO HRANE, SLADKARIJ IN PIJAČE.

Ob praznovanju rojstnega dneva se namesto hrane lahko prinese družabno igro, igračo, knjigo, zgoščenko … Tako se na zdrav in ustvarjalen način poveselimo s slavljencem.

DIETNA PREHRANA

Vsem otrokom, ki potrebujejo dietno prehrano pripravljamo dietne obroke.

Starši otrok, ki potrebujejo dietno prehrano, so dolžni:

• pred vstopom otroka v vrtec opozoriti na prehranske posebnosti otroka z zdravniškim potrdilom otrokovega pediatra oz. alergologa (zdravnika uradne medicine),
• organizatorju prehrane in ravnateljici prinesti zdravniško potrdilo uradne medicine, iz katerega je razvidno, na katera živila je otrok alergičen,
• organizatorja prehrane in ravnateljico obvestiti o kakršnikoli spremembi v dieti,
• za vsako novo šolsko leto prinesti novo zdravniško potrdilo.

KONTAKT organizator prehrane

• g. Jure Laznik ([email protected])

ZDRAVA PREHRANA (prispevek pripravila ga. Mojca Miklavčič)

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja, zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Različne študije potrjujejo, da z zdravo prehrano lahko vzgojimo bolj zdravega, živahnega, za delo bolj sposobnega in v povezavi z drugimi dejavniki celo bolj bistrega človeka.

Zavedati se moramo, da nekateri otroci več kot polovico dneva preživijo v šoli, zato je prehrana, ki jo ponuja vrtec, zanje še posebej pomembna, saj predstavlja kar 70 do 80 % celodnevnega energijskega vnosa v telo.

Šolska prehrana sledi in pri načrtovanju jedilnikov upošteva naslednje smernice:

• za otroke pripravljamo hrano, ki je primerna zanje in ne prilagojena okusu in hranilni sestavi hrane, ki je všeč odraslim;
• hrana je raznolika in uravnotežena– pester izbor živil, izbiranje živil glede na letni čas, energijsko in hranilno prilagojena hrana za otroke;
• trudimo se povečati količino zaščitnih snoviv dnevni prehrani, tako da otrokom ponudimo raznovrstno in čim manj predelano sadje in zelenjavo (več temnozelene zelenjave, ker ima mnogo kalcija). V ta namen je enkrat v tedenu organizirana zelenjavna dopoldanska malica in enkrat sadna dopoldanska malica (napitek);
• ponujamo pester izbor žitaric, saj  škrobna živila predstavljajo glavni vir energije,
• poleg žitaric otroci zaužijejo tudi veliko mleka in mlečnih izdelkov– jogurti, skuta, kefir, kislo mleko, sir;
• več prehranskih vlaknin(sveže sadje in zelenjava z lupino vred, fižol, grah, koruza, leča, čičerka, orehi …). Vlaknine so v prehrani otrok izjemnega pomena. Urejajo prebavo, saj skrajšujejo čas zadrževanja odpadnih snovi v debelem črevesu. So naravno preventivno sredstvo pred sladkorno boleznijo, z žvečenjem pa otroci ohranjajo zdrave zobe;
• vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok;
• hrana je manj težka, manj slana in začinjena. Kuhinjska sol je stoodstotni natrijev klorid. Potreba telesa po kuhinjski soli je majhna, velik vnos soli pa lahko povzroči nastanek povišanega krvnega tlaka;
• omejujemo porabo belega sladkorja in čokoladena zmerno mejo (znano je, da sladkor črpa kalcij kostem in zobem, če ga uživamo preveč). Raje ponudimo nesladkan čaj ali 100 % sadni sok;
• otrokom ponujamo več kvalitetnih maščob;
• zavzemamo se, da je na jedilniku čim manj predpripravljene inzamrznjene hrane;
• spodbujamo pitje vode, saj pri majhnih otrocih predstavlja kar ¾ telesne mase. V vodi potekajo vsi presnovni procesi v telesu in že manjša izsušitev (1-2 %) pomembno vpliva na telesne in duševne zmožnosti otroka. Potreba po vnosu vode sovpada s potrebami po energiji, torej večje kot so potrebe po energiji, večje so tudi potrebe po vodi. Pitje vode močno zniža kislost v ustni votlini, s tem pa se zmanjšuje nastajanje zobnih oblog in novih gnilobnih procesov;
• občasno vključujemo v jedilnik ekološko pridelana živila;
• upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanjain se trudimo, da je hrana higiensko neoporečna in varna (HACCP sistem). Z rokami se pogosto prenašajo številne nalezljive bolezni. Zato je pomembno, da si otroci, prav tako pa tudi celotno osebje vrtca, temeljito umijejo roke pred jedjo.

Individualno naravnana prehranska piramida, ki so jo leta 2005 izoblikovali v ZDA – za razliko od nam že poznane prehranske piramide nas ta opozarja, kako pomembna je za zdravje in dobro počutje poleg prehrane tudi telesna aktivnost.

http://www.mypyramid.gov/

Ne pozabimo:

• Pri uživanju hrane bodimo vedno zmerni.
• Hrano uživajmo sede, počasi in z užitkom.
• Za mizo se obnašajmo kulturno in spoštujmo tisto, kar so nam pripravili drugi.
• Zaužijmo 5 obrokov na dan, vmes pa pustimo želodcu počivati 3 do 4 ure.
• Izobražujmo se na področju prehrane.
• Za zdravo prehranjevanje uporabljajmo zdravo pamet.

DOKUMENTI

• Smernice zdravega prehranjevanja

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Smernice_zdravega_prehranjevanja.pdf

Trudimo se za čim bolj kvalitetno sodelovanje med vrtcem in starši, kar je pogoj za dobro počutje otrok in hkrati usklajevanje in dopolnjevanje vzgoje doma in v vrtcu.

K posameznim dejavnostim bomo tekom leta povabili tudi stare starše. Preko različnih ustvarjalnih delavnic bomo tako omogočali lepa in sproščena medgeneracijska druženja otrok, staršev in starih staršev.

• Postopno uvajanje otrok – za starše novincev organiziramo uvodni sestanek, kjer starše seznanimo z delovanjem vrtca in s posebnostmi uvajanja. Starši so ob vključitvi otroka v vrtec določen čas skupaj z otrokom v oddelku in postopoma podaljšujejo čas samostojnega bivanja otroka v vrtcu.
• Informiranje staršev (oglasna deska, spletna stran, e-pošta, vsakodnevna izmenjava informacij ob prihodu in odhodu otrok), pogovorne ure, roditeljski sestanki (september, januar).
• Kotiček za starše (članki, revije, kotiček za zdravje …).
• Predavanja za starše (»Vzgajajmo skupaj« – v sodelovanju z ostalimi enotami) .
• Dejavnosti v organizaciji staršev (glasba ob prihodu otrok v vrtec, organizacija in izvedba različnih dejavnosti za otroke, klavirska spremljava na prireditvah, gasilci, izobraževanja za kolektiv …), akcija podarim – dobim, prinašanje materiala v vrtec.
• Zbiralna akcija papirja in druge akcije, ki bodo organizirane v sodelovanju s starši (dobrodelne akcije staršev iz sveta staršev …).
• Kip Marije in kip svete Družine potuje po vrtčevskih družinah.
• Športni nahrbtnik potuje po vrtčevskih družinah.
• Medgeneracijska delavnica izdelovanja butaric in adventnih venčkov.
• Športno popoldne s starši, sv. maša na prostem.
• Zaključna prireditev in slovo bodočih prvošolcev.

 

SVET STARŠEV

Svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu o nadstandardnih storitvah, daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca in o letnem delovnem načrtu, razpravlja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom in voli predstavnika v svet zavoda.

Predstavniki posameznih skupin v svetu staršev so izvoljeni na prvem roditeljskem sestanku skupin v mesecu septembru.

PREDAVANJA ZA STARŠE

Pod zavihkom “VZGAJAJMO SKUPAJ” najdete vabila na predavanja za starše, ki jih organiziramo v Zavodu sv. Stanislava.

Uvodno srečanje z vzgojiteljicama skupine
Približno teden dni pred vključitvijo otroka v vrtec vas bosta vzgojiteljici skupine povabili na srečanje. Z vzgojiteljicama se boste dogovorili o poteku uvajanja in se pogovorili o svojem otroku: ali je že bil v varstvu, kako se tolaži ali uspava, ali ima dudo, stekleničko, tolažilno igračko, kakšen ritem prehranjevanja in spanja ima, kako se hrani, kaj rad je, kako se odziva v novih situacijah, o njegovih navadah, o njegovih najljubših igračah, igrah in drugih posebnostih (alergijah, dietah, boleznih, zdravstvenih posebnosti …).

Vprašajte vse, kar vas zanima, kajti vaše zaupanje v vrtec se prenaša na otroka.

Potek uvajanja

Uvajanje poteka v dogovoru z vzgojiteljico vašega otroka. Čas prisotnosti otroka v vrtcu počasi podaljšujemo in krajšamo čas prisotnosti starša. Tako pri otroku postopoma razvijemo zaupanje do novih oseb in okolja.

Kdo naj uvaja?

Pomembno je, da se starša dogovorita, kdo bo uvajal otroka v vrtec. Navadno otroka uvaja mama, se je pa že izkazalo, da se otrok na spremembo lažje in hitreje navadi ob očetu.

Prihranite si nekaj dni dopusta za uvajanje svojega otroka v vrtec; tako boste mirnejši in se boste svojemu otroku lažje posvetili.

Začetne težave ob uvajanju bodo kmalu minile. Otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svoje vzgojiteljice in vrstnike. Čeprav je otroku v vrtcu lepo in se veliko nauči, pa vrtec ne more nadomestiti topline in ljubezni, ki ju je otrok deležen v družini.

1. STAROSTNO OBDOBJE

Navajanje na novo okolje

Vstop otroka v vrtec je pomemben in čustveno zahteven dogodek tako za otroke kot tudi za starše.
Otrok je čustveno navezan na svoje starše, želi jih imeti v svoji bližini, zlasti v novem okolju. Najbolj varno se počuti v znanem okolju, v bližini svojih staršev in ko življenje teče po ustaljenem redu (dnevna rutina).

Na spremembe ga je treba navajati postopno. Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližjih (če je starše strah, je strah tudi njega).
V uvajalnem obdobju bo nekaj časa morda občutljivejši in bolj razdražljiv. Želel bo imeti starše ves čas ob sebi, morda bo nemirno spal in zavračal hrano. Lahko celo zboli.

Doma bo potreboval več pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti. Pomembno je sodelovanje staršev in vzgojiteljice, starši naj v odnosu do vzgojiteljice vzpostavijo zaupanje.

O vrtcu se z otrokom pogovarjajte, opogumljajte ga, ne kažite mu lastnega strahu in negotovosti, ker otrok to čuti.

Priporočamo:

V otrokovo življenje v času uvajanja ne vnašajte še kakšnih drugih sprememb (nova soba, navajanje na kahlico, odvzem dude, prenehanje dojenja …) ali zahtev, s tem bi otroka dodatno obremenili. Za druge spremembe bo še čas, ko se bo otrok v vrtcu dobro počutil.
V vrtec prinesite dudo ali tolažilno igračko, s katero se otrok tolaži ali ga pomirja pred spanjem.
Starši se pred igralnico (v garderobi) poslovite od otroka in ga pogumno in odločno, a mirno in z ljubeznijo oddajte vzgojiteljici.

Pri vratih se ne obirajte in ne kukajte skozi okna, ker vas bodo otroci gotovo opazili. Pomembno je, da, ko oddate otroka, odidete iz vrtca oz. iz vidnega dosega otroka. Če bo otrok močno in neutolažljivo jokal, vas bomo poklicali.
Mamice, ki še dojite, postopoma otroka navajajte na to, da v času, ko bo v vrtcu, ne dojite.
Uvajanja ne prekinjajte, če ni nujno potrebno (bolezen).
Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca. To daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Držite svoje obljube.
Doma otroku posvetite več časa in pozornosti. Tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se lažje vživel v vrtec. Naj vas ne skrbi, ne boste ga razvadili.
Ko pridete ponj v vrtec, mu omogočite, da se odzove in sprosti napetost (npr. z jokom).

2. STAROSTNO OBDOBJE

Navajanje na novo okolje
Vstop otroka v vrtec je pomemben in čustveno zahteven dogodek tako za otroke kot tudi za starše.

Otroci drugega starostnega obdobja (3–6 let) se hitreje prilagodijo novim okoliščinam, nekateri pa vseeno potrebujejo več časa.
Pogosto svojo stisko izražajo z jokom ob ločitvi, z dolgim poslavljanjem, zahtevajo veliko pozornosti, odklanjajo tolažbo odraslih, družbo vrstnikov, hrano.
Pojavi se lahko vedenje, ki ga je otrok v svojem razvoju že prerasel (močenje postelje, sesanje prsta …).
Včasih se težave pojavijo kasneje in ne takoj ob vstopu v vrtec.

Priporočamo:
V otrokovo življenje v času uvajanja ne vnašajte še kakšnih drugih sprememb (nova soba …) ali zahtev, s tem bi otroka dodatno obremenili. Za druge spremembe bo še čas, ko se bo otrok v vrtcu dobro počutil.
Omogočite mu, da v vrtec prinese igračo, na katero je navezan.
Starši se pred igralnico (v garderobi) poslovite od otroka in ga pogumno in odločno, a mirno in z ljubeznijo predate vzgojiteljici.
Pri vratih se ne obirajte in ne kukajte skozi okna, ker vas bodo otroci gotovo opazili. Pomembno je, da, ko oddate otroka, odidete. Če bo otrok močno in neutolažljivo jokal, vas bomo poklicali.
Uvajanja ne prekinjajte, če ni nujno potrebno (bolezen).
Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca. To daje otroku občutek varnosti in zaupanja.
Držite svoje obljube. Obljubite samo tisto, kar veste, da boste lahko izpolnili.
Doma otroku posvetite več časa in pozornosti. Tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se lažje vživel v vrtec. Naj vas ne skrbi, ne boste ga razvadili.
Ko pridete ponj v vrtec, mu omogočite, da se odzove in sprosti napetost (npr. z jokom).
Prebirajte knjige o vrtcu.
Spodbujajte ga, da govori o vrtcu ali izrazi morebitne stiske s pomočjo igre in risbe.