Pogled na Plečnikova dela skozi objektiv Petra Nagliča

V okviru praznovanj ob godu sv. Stanislava in ob zaključku Plečnikovega leta Vas vabimo na ogled fotografske razstave Petra Nagliča »Gradnja Plečnikovih del v Ljubljani«, in sicer od 22. novembra do 22. decembra 2017 v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

“Poznamo več mest po Evropi, ki se ponašajo z antično, srednjeveško, baročno, secesijsko, modernistično arhitekturo, vendar je Ljubljana prav zaradi Plečnikove stvariteljske moči specifična, unikatna zgodba o vplivu posameznika – arhitekta, ki se ni oziral na modne smernice časa in je ustvarjal svojo posebno, brezčasno poetiko.”  Jože Plečnik in njegov ustvarjalni duh sta zaznamovala Ljubljano in malo je svetovno znanih arhitektov, ki so tako ključno vplivali na podobo mesta, kot je prav Plečnik s svojimi stvaritvami. Njegove ikonične stavbe, mestne poteze, polne velikih in majhnih detajlov, so plod želje ustvariti mesto po meri človeka.

Skozi arhivske črno-bele fotografije avtorja Petra Nagliča, ki so nastale v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, razstava v Meršolovem atriju kaže dragocene trenutke, ko se je gradila Plečnikova Ljubljana.

Peter Naglič je bil uspešen podjetnik iz Šmarce pri Kamniku, ki je z bratom vodil družinsko tovarno ščetk, hkrati pa je bil odličen amaterski fotograf. Njegovo širokopotezno razmišljanje mu je omogočalo panoramski pogled – ne samo v stroki, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Dogodkom tistega časa, pomembnim, pa tudi malo manj pomembnim, je vdihnil trajnost ter jih dosledno evidentiral in dokumentiral. V domačem kraju in okolici, na svojih službenih poteh v Ljubljano in po Sloveniji ter na mnogih potovanjih, tudi zunaj domovine, je ustvaril zbirko več kot deset tisoč posnetkov mest, življenja in dogodkov, ujetih na steklene plošče in kasneje na film. Na teh poteh se je ustavil tudi na vrsti gradbišč Plečnikove arhitekture. Na posnetke je ujel novozgrajeno Tromostovje in Čevljarski most, gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice in stadiona za Bežigradom, pokopališča Žale in ljubljanske Tržnice, gradnjo nekaj Plečnikovih cerkva in urejanje Šanc na Ljubljanskem gradu.

Nagličevega dragocenega pričevanja o času Plečnikove gradnje Ljubljane danes ne bi poznali brez njegovega vnuka Matjaža Šporarja, ki zgledno skrbi za zbirko dedovih fotografij, jo proučuje in ponuja na ogled najširši javnosti.

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content