Za dijake se je dan začel s sveto mašo v župnijski cerkvi v Šentvidu, ki jo je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen je uvodoma pozdravil vse zbrane in podčrtal, da želimo novo šolsko leto in sebe – z vsemi željami, hrepenenji, pričakovanji, pa tudi kakšnim strahom ali negotovostjo – izročiti v Božje varstvo.

G. nadškof je v svojem nagovoru, ki mu lahko v celoti prisluhnete spodaj, izpostavil, da želi biti Jezus tudi v našem čolnu, tako kakor v Petrovem, o čemer smo slišali v evangeliju (Lk 5,1–11). Z novim šolskim letom začenjamo nov čas bogastva, ko razvijamo svoje darove. Na novo se lahko zavemo čudeža, da smo bili poklicani v življenje, in dobivamo novo priložnost, da ta čudež razvijamo in ga uresničujemo Bogu v slavo in čast, nam v radost in veselje in našim bližnjim v korist. G. nadškof je zbranim zaželel, da bi uresničili – ne vseh svojih načrtov, pač pa tisto, kar Bog polaga v nas, kar želi oblikovati v vsakem izmed nas posebej in po nas v zavodski skupnosti. Jezus želi biti v čolnu vsakega človeka, da mu – tako kot Petru – pomaga skozi trenutke, v katerih ga življenje vrže na tla. Najprej spodbudi prizadevanje, nato nas uči solidarnosti (z Jezusom v mojem čolnu bo moje srce dovolj odprto, da bom videl ljudi, ki potrebujejo mojo pomoč, hkrati pa ne bo dovolil, da bi se zaprl vase in ne prosil za pomoč, ko jo potrebujem) in nas končno usmerja v poslanstvo (delati dobro, ker nas Jezus pošilja k ljudem, da bi jim delali dobro, jim oznanjali veselo vest). Pavlova spodbuda “Delajmo dobro vsem” zajema sporočilo Jezusa v našem čolnu. Delati dobro prav vsem je napor, ki ga bomo zmogli z Jezusom. Nadškof je dijakom zaželel, da bi ob koncu šolskega leta lahko izrekli zahvalo: “Jezus, hvala, da si bil v tem letu z menoj, v mojem čolnu.”

Po maši je dijake nagovoril novi ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Rihard Režek.

Drage dijakinje in dijaki,

šolsko leto, v katerega vstopamo, je za vsakega izmed vas nekaj posebnega. Eni stopate na srednješolsko pot prvič, drugi prvič v zaključno leto svojega srednješolskega izobraževanja. Nekateri ste nekje na sredi poti, a za vsakega izmed vas je šolsko leto 2022/23 leto, ki ga še ni bilo, in leto, ki se ne bo pisalo nikdar več. Ujemite ga.

Dragi mi, kadar vas imam v mislih, in to je pogosto, me objame nepopisno veselje, saj se vedno znova zavem edinstvenosti vsakega izmed vas. V šolo prinašate svoje izkušnje, poglede, prepričanja, vrednote, svoje zmožnosti in šibkosti, v šolo prinašate sebe. Hvala vam za to. Nepopisen zaklad ste. Vsak izmed vas in, prosim, zavedajte se tega.

Letošnje vodilo, ki bo povezovalo našo zavodsko skupnost, bo: Delati dobro vsem. Želim si, da to ne bi bilo samo vodilo tega šolskega leta, vodilo naše skupnosti, želim si, da bi bilo to vodilo, o katerem bi razmišljali, vanj verjeli in ga, vsak sam in hkrati vsi skupaj, ponesli v svet. Vesel bom, ko bom opazil, da delate dobro drugim, ker bom samo takrat prepričan, da s tem delate dobro tudi sebi. In takrat bom še posebej ponosen na vas.

Prosim vas, da si v letu, v katerega vstopamo, damo priložnost. Pomislite, koliko dobrega za vas naredijo starši, prijateljice in prijatelji, sošolke in sošolci, profesorice in profesorji, ostali zaposleni. Pomembno je, da se tega zavedamo in da smo hvaležni. Enako pomembno pa je, da se trudimo biti dobri tudi sami. Bodite pozorni do ljudi okrog sebe. Delajte dobro. Hkrati pa vas spodbujam, da tudi opozorite na vse tisto, kar ni tako, kot bi moralo biti, in zagotavljam vam, da nisem pozabil na naše lanskoletno vodilo. Potrudil se vas bom slišati.

Zaključil bom z besedami, ki sem jih namenil lanskoletnim maturantkam in maturantom ob slovesu iz Jegličevega dijaškega doma: »Življenje je lepo. Zajemajte ga z veliko mero ponižnosti, ker ta, čeprav na videz ne osrečuje, daje življenju najžlahtnejši opoj, zajemajte ga z odgovornostjo in živite danes tako, da jutri ne boste ničesar obžalovali. Trudite se biti predvsem dobri ljudje. Bodite srčni in človeški. Verjamem v vas in zaupam v vaš korak in nikoli, ampak res nikoli, ne pozabite, da na svetu niste sami.«

Vse dobro.

Ob 9.30 se je na forumu med zavodskima zgradbama za celoten zavod začela uvodna slovesnost ob vstopu v novo šolsko leto. Po dvigu slovenske zastave ob petju državne himne so se zvrstili nagovora, glasbene točke in recitacije.

Direktor Anton Česen se je vsem zbranim zahvalil, da smo skupnost, ki se veseli vsakega dneva in vsake priložnosti, ki nam je podarjena. Posebej je pozdravil vse, ki začenjajo svojo pot v različnih enotah zavoda: 32 otrok v Vrtcu Dobrega pastirja, 46 učenk in učencev v prvem razredu ter še 10 v ostalih razredih Osnovne šole Alojzija Šuštarja, 52 učenk in učencev v Glasbeni šoli Matije Tomca, 194 dijakinj in dijakov na Škofijski klasični gimnaziji, 66 dijakinj in dijakov v Jegličevem dijaškem domu ter 27 študentk in študentov v Študentskem domu Janeza F. Gnidovca. Pojasnil je, da je letošnje vodilo, stavek apostola Pavla “Delajmo dobro vsem”, na nek način nadaljevanje lanskoletnega “Se sliš’mo?”. Če se slišimo in če zares začutimo in doživimo bližnjega in Boga, potem ne moremo ostati pasivni, naše življenje postaja dejavno – v konkretnih dejanjih ljubezni, pomoči, sočutja, pozornosti. Ko človek doživi klic po dobrem, najde zelo ustvarjalne poti, da živi dobroto. Vsem članom zavodske skupnosti je zaželel, da bi znali in zmogli biti odprti drug za drugega ter da bi dobro, ki ga prejemamo, delili in se tega veselili.

V imenu dijakov je pozdravne besede izrekel Jure Podbevšek.

Po kulturnih točkah v izvedbi učencev osnovne šole in dijakov gimnazije je g. nadškof Zore vsem zbranim podelil blagoslov.

Dijaki 1. letnika Škofijske klasične gimnazije, ki ima letos dodaten, 22. oddelek, so se po uvodni slovesnosti zbrali v dvorani Matije Tomca, kjer so se srečali s svojimi novimi razredniki in pozirali za prvo uradno razredno fotografijo. Preostanek dneva so preživeli ob spoznavanju novih sošolcev in šole.

G. nadškof je v nadaljevanju obiskal tudi vseh šest oddelkov 4. letnika. Z novopečenimi maturanti je podelil svoje razmišljanje ob sloganu, ki ga je nekako zmotil med sprehodom: “Imej svoj glas”. To je sicer pomembno, nima pa nobene teže, če najprej ne uresničiš bolj bistvene spodbude: “Imej svojo misel”. Dijake je spodbudil, naj se pogumno soočijo z izzivi, ki jim jih bo prineslo njihovo maturitetno leto, predvsem pa naj se trudijo za svojo osebnostno rast.

Zadnja “postaja” nadškofovega obiska v našem zavodu je bila cerkev sv. Stanislava, kjer so se zbrali mlajši osnovnošolci, še posebne pozornosti pa so bili deležni prvošolci. G. nadškof je nagovoril zbrane ter blagoslovil otroke, šolske torbe in svečke.