V sredini oktobra smo imeli dijaki Škofijske klasične gimnazije čast gostiti devet dijakov belgijske partnerske šole Sint-Calasanz Institut, ki smo jo mi obiskali v jesenskih mesecih prejšnje leto.
Zaradi poznejšega prihoda v sredo smo program začeli v četrtek, ko sta dve izmed dijakinj vodili ogled po našem zavodu. Za Belgijce so nato sledile biološke in kemijske delavnice, proti koncu pouka pa še predstavitev Slovenije, kjer so izvedeli vse o njenih znamenitostih in značilnostih. Po kosilu smo se odpravili na ogled Ljubljane in si ogledali Prešernov trg, Zmajski most, mestno hišo in ostale predele naše čudovite prestolnice. S tem se je uradni program končal in se nadaljeval naslednji dan, ko smo se že na vse zgodaj odpravili v Piran. Tam so nas lepo sprejeli v Centru o delfinih, kjer so nam podrobneje predstavili te nadvse zanimive sesalce, prav tako pa smo se kasneje odpravili na opazovanje podmorskega sveta. Ker na žalost nismo videli delfinov, smo bili vsi toliko bolj navdušeni nad doživetjem Neotropica v Postojni, kjer smo doživeli tropsko nevihto in lahko od blizu zelo opazovali različne tropske živali, od kuščarjev do želv in celo kač. Čakal nas je še voden ogled Planinske jame, ki spada med najdaljše slovenske jame. V njej smo imeli priložnost videti sotočje rek Pivke in Raka, mnoge kapniške strukture in celo človeško ribico. Tako se je dan zaključil, sledil pa je vikend v samoorganizaciji, odvisni od gostiteljske družine. V soboto smo se skupaj odpravili na Bled, v nedeljo pa si je vsak ogledal delček Slovenije, od Šmarne gore, jezera Jasna do Postojnske jame in celo letošnje Bracolane. V ponedeljek so se vsi belgijski dijaki in tudi nekaj naših odpravili na voden ogled Tovarne olja Gea, v Zgornji Ložnici jih je pričakalo odlično kosilo Pri Janezu, sledil pa je še sprehod po Poti med krošnjami, ki je bil kljub meglenim vremenskim razmeram nepozaben. V torek so belgijski dijaki obiskali Hišo eksperimentov in Hišo iluzij, kar sta bili zadnji aktivnosti uradnega programa. Zvečer smo imeli še zadnje poslovilno druženje, v sredo zjutraj pa smo se še enkrat poslovili in tako se je izmenjava zaključila. Celoten teden, ki je bil sicer precej naporen, mi bo zagotovo še dolgo ostal v lepem spominu, saj sem poznala sem veliko o belgijski kulturi in se naučila potrpežljivosti ter odprtosti.
Ana Medved, 4. č
© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.