Ko sem se odpravljala na Erasmus+ izmenjavo v Bordeaux, si nisem predstavljala, da bom že prvi teden doživela toliko novega. Potovanje se je začelo še v temi. Ob sedmih zjutraj sem že sedela v kombiju proti Benetkam, nato pa me je čakala mini turneja: letalo do Pariza, še eno do Bordeauxa in končno topel sprejem družine, pri kateri bivam. Prvi večer smo preživeli čisto mirno, saj sem bila po potovanju že povsem izmučena.

Razlike med Slovenijo in Francijo

Pravi kulturni šok pa je prišel naslednji dan v šoli. Kot dijakinja, vajena naših navad, sem najprej opazila, da se po šoli ne sprehajajo v copatih, ampak kar v čevljih. Pa ne kakršnihkoli – Francozi imajo res izjemno razvit občutek za stil. Vse punce nosijo torbice namesto šolskih torb, vsak drugi dijak izgleda, kot bi bil ravno na poti na modno fotografiranje, jaz pa sem se počutila, kot da sem prišla direktno iz drugega sveta.

Profesorica mi je razkazala šolo, nato pa sem imela pouk skupaj s svojo gostiteljico. Zanimivo mi je bilo, da imajo vrata učilnic skoraj vedno odprta, testov pa ogromno – skoraj vsak dan! A niso tako dolgi in stresni kot pri nas, zato je bilo čisto izvedljivo.

Ker sem prišla ravno v času francoskega praznika ob koncu 1. svetovne vojne, smo imeli prost dan in smo ga izkoristili za izlet na morje. Sicer je bilo malo vetrovno, ampak občutek, da v novembru hodiš po obali Atlantika, je neprecenljiv. Preostanek tedna smo raziskovali mesto, pokušali francoske slaščice, obiskovali njene prijatelje in počasi sestavljali moj novi, začasni vsakdan.

Konec tedna ob obali Atlantika

Najbolj noro doživetje je bila sobotna zabava, ki ji tukaj pravijo RALLY. Tema: James Bond. Francozi očitno jemljejo tematike zelo resno – od oblek, do glasbe, do dekoracije. DJ je vrtel super glasbo, vsi so znali plesati (resno, skoraj me je bilo sram stopiti na plesišče), jaz pa sem uživala v vzdušju, kot da sem pristala sredi filma.

Nedelja je bila potem bolj mirna. Z družino smo obiskali njihove vinograde in izvedela sem ogromno o pridelavi vina. Bordeaux je vinorodna prestolnica, zato je to skoraj obvezna učna ura.

Pogled naprej

Kljub temu da je prvi teden minil, še preden sem se dobro zavedala, da sem tukaj, vseeno malo pogrešam dom in znano rutino, saj je vsakodnevno odkrivanje novosti lahko tudi precej izčrpljujoče.

Naučila sem se veliko novega, doživela ogromno lepih trenutkov in spoznala še več modnih inspiracij. Če bo tudi drugi teden takšen, se bom domov vrnila bogatejša za celo zbirko vtisov … in mogoče tudi za par novih francoskih modnih idej.

Laetitia Gayet