Zahvalno pismo maturantke profesorjem

»Škofijska mi je dala ogromno, tudi spoznanje, da si vsak zasluži biti spoštovan, že zato, da pride skozi dan.«

Ne zgodi se pogosto, da dijaki napišejo daljše zahvalno pismo svojim profesorjem po 4-letnem šolanju na ŠKG. Vsem skupaj in vsakemu posebej. Na roke, s peresom. To nepodpisano pismo je čakalo g. ravnatelja na stolu pred zbornico. Prebrano je vsakega posebej in vse skupaj nagovorilo in potrdilo v prepričanju, kako različno vsak dijak dojema šolo, kako pomembna je svoboda in kako zreli zanjo biti mladi danes! Preberi!

Spoštovani profesorji!

(Pre)malokrat sem znala reči naglas, zato pravim zdaj,

neopisno močno hvala!

Slaba sem z besedami, naj vseeno poskusim.

Hvaležna, tako zelo sem hvaležna za vsakič, ko ste me spoštovali kot dekle, četudi vem, da nisem vsakič zaslužila, hvaležna sem za nagrade mojega dela in ne nujno ocen, hvaležna za besede, ki so opogumljale, hvaležna za tople nasmehe in vsakič, ko ste me nasmejali.

Škofijska mi je dala ogromno. (Poleg kalkulatorja, majice, nekaj zastonj malic in znanja), tudi spoznanje, da si vsak zasluži biti spoštovan, že zato, da pride skozi dan.

Ljudje se prevečkrat prehudo kaznujemo za stvari, na katere nimamo vpliva.

Lepe besede nič ne stanejo, komur pa jih podarimo (posebej nam, učencem), pa so lahko vredne zlata.

Tako malo ljudi mi bo ostalo, pa toliko sledi v srcu.

Dragi profesorji, tudi zaradi vas sem rada hodila v šolo. Ne boste se me spomnili, premalo pridna/poredna sem bila. Vedite pa, da sem tako hvaležna, da ste mi v 4. letih pomagali tako zrasti.

Čudoviti ljudje ste! Tako različni, a vsi se tako trudite. Dobro sodelujete, se mi zdi.

Upam, da vam bom uspela nekega dne povrniti. Če pa ne, upam, da vam bo, naj vam bo, povrnjeno nekje drugje, nekako drugače.

Morda se še vidimo naslednje leto (– precej zelo slab občutek glede mature imam). Ali pa ne. Morda je vse za nekaj dobro in bom začela stepati in se naučila norveščine. Gotovo se vas še kdaj spomnim.

Težko opišem vse, kar bi rada povedala, naj se zrcali v drobni, majhni besedi; hvala.

Lepo bodite!

P. S. Če bi me vprašali, ali bi se še enkrat vpisala na Škofijsko klasično gimnazijo, bi rekla, »da hočem Da«. – Joyce

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.