Ko obiščeš filozofa kar na domu

V okviru izmenjav v programu Erasmus se mi je ponudila možnost udeležbe na izpopolnjevalnem tečaju nemškega jezika.

Po premisleku sem se odločil, da si poiščem primerno jezikovno šolo v mestu Freiburg, ki leži na jugozahodu Nemčije, neposredno ob nemško-francoski meji. Deželi namreč že stoletja deli mogočna reka Ren. Zakaj sem se odločil prav za to mesto? Iz preprostega razloga, ker imam tam dobrega prijatelja, ki sem ga spoznal med podiplomskim študijem v Münchnu. Zaradi tega mi je bilo tudi lažje pri iskanju nastanitve, saj sta me z njegovim dekletom za en teden prijazno sprejela v svoje stanovanje. Za tečaj sem se odločil predvsem zaradi želje po poglobitvi svojega znanja jezika, za katerega opažam, da ob neredni praksi peša, hkrati pa mi je bila izziv tudi nadgradnja znanja na področju izražanja v znanstveni govorici. Vsaj enkrat letno se namreč udeležim mednarodne konference, kjer moram o določeni temi spregovoriti na zelo visokem nivoju.

Na pot sem se odpravil v drugem tednu januarja 2018. Tečaj je potekal od ponedeljka do petka, trikrat v dopoldanskem in dvakrat v popoldanskem terminu, v skupnem trajanju 20 šolskih ur. Zaradi specifične želje sem se na jezikovni šoli dogovoril, da se udeležim individualnega tečaja oziroma treninga, saj delo v skupini tako po logistični kot vsebinski plati ni bilo možno in smiselno.

V ponedeljek sem torej poln pričakovanj vstopil v učilnico, kjer me je že čakal moj osebni učitelj Jonathan. Po kratki predstavitvi sva se hitro lotila dela, in sicer je bilo zamišljeno, da jaz pripravim nekaj gradiva. Kot sem pozneje tekom tedna iz najinih srečanj in pogovorov ugotovil, je bila tudi zanj izkušnja individualnega poučevanja nekaj novega. Jonathan je zelo zanimiv človek, čigar korenine po starših segajo v Turčijo. Povedal je, da je bil njegov dedek Sefard (judovska etnična ločina, ki izvira z Iberskega polotoka), medtem ko je bil on religiozno vzgojen kot Jehova priča. Zakaj to omenjam? Pri prijavi na tečaj sem moral opisati glavno področje svojega ukvarjanja in ker je bilo povezano z religijo, so na šoli presodili, da je Jonathan zaradi svojega pravkar opisanega porekla najbolj primeren učitelj zame. Z veseljem in zadovoljstvom lahko potrdim, da je bila to odlična odločitev!

Večji del najinih srečanj je potekal tako, da sva skupaj pregledovala moje znanstvene članke, ki sem jih napisal za različne konference. Z metodo parafraziranja sem se učil, kako določene stvari izraziti drugače in predvsem bolje, kar se tiče sloga. To skupno delo mi je pomagalo odkriti tudi nekaj zelo uporabnih pripomočkov, ki so prosto dostopni na spletu, s katerimi si olajšamo delo pri pisanju strokovnih besedil v nemškem jeziku. V nadaljevanju navajam tiste, ki sva jih najpogosteje uporabljala:

http://konjugator.reverso.net/konjugation-deutsch.html (pripomoček za pravilno spreganje glagolov)

https://www.duden.de/ (pripomoček za preverjanje pravopisa)

http://synonyme.woxikon.de/ (pripomoček za iskanje sinonimov).

Hkrati je na spletu tudi cela vrsta zelo uporabnih napotkov, kako dobro pripraviti strokovna besedila, predvsem v smislu, katere izraze uporabljati.

V drugem delu tečaja pa sem za osnovo vzel knjigo priznanega avtorja Navida Kermanija z naslovom Ungläubiges Staunen: Über das Christentum (Neverujoče čudenje: o krščanstvu), katere vsebino sem nato na srečanjih z Jonathanom obnavljal in zopet čim bolj bogato parafraziral. Ponovno mi je pomagal s svojimi zelo uporabnimi nasveti.

Na koncu sva eno posebno srečanje namenila še konverzaciji. Jonathan mi je postavljal zanimiva vprašanja, o katerih sva potem diskutirala. Do izraza je prišlo najino različno dojemanje religioznega življenja, ki pa, kljub nekaterim manjšim in večjim razlikam v razlagah oziroma v nauku, temelji na isti osnovni veri v veliko božje usmiljenje.

Izkušnja tečaja je imela zame še zelo pomembno neformalno plat. Bivanje pri prijateljih mi je omogočilo, da sem ves čas lahko intenzivno govoril nemško. Hkrati sta se gostitelja potrudila, da sem spoznal tudi nekaj kulinarike in kulturnega utripa mesta Freiburg ter njegove bližnje okolice. Hkrati pa sem si tudi sam v prostem času privoščil krajši sprehod po tem zgodovinsko zelo pomembnem mestu. Naj še omenim, da sem imel to čast, da sem se lahko srečal tudi z eminentnim profesorjem filozofije, in sicer kar na njegovem domu. Če bi moral izpostaviti en prav poseben dogodek na tej izmenjavi, bi bila ob kopici vsega drugega to zagotovo dobra ura pogovora, ki sva ga imela o temah, ki naju oba zelo zanimajo. Na srečanje sem se pripravil tudi z intenzivnim branjem člankov in delov knjig. Nasploh sem večji del prostega časa preživel v raznih knjižnicah oziroma čitalnicah. Prav posebna stavba je univerzitetna knjižnica (na fotografiji).

Zelo sem vesel, da sem se odločil za tečaj in nasploh hvaležen zavodu, da mi je z uspešno prijavo v sklopu Erasmus programov omogočil to izmenjavo!

Tadej Rifel (Škofijska klasična gimnazija/IREŠ)

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.