Nova učna gradiva po obisku seminarja v okviru Erasmus+

V okviru Erasmus+ projekta Profesionalno osebje za uspešno šolo sem se julija 2016 udeležila izobraževanja v Atenah na grško-britanskem kolegiju Aleksander Veliki, kjer sem pridobila veliko novega znanja, domov pa sem se vrnila bogatejša za večje število novih učnih gradiv.

Prvič sem bila na izobraževanju v tem kolegiju aprila 2016, za ponoven obisk iste šole pa sem se odločila zaradi zelo dobrih izkušenj na prvem seminarju. Program obeh seminarjev je obsegal izpopolnjevanje v moderni grščini in didaktične metode poučevanja stare in moderne grščine.

Posebnost kolegija je, da se posveča vsakemu slušatelju posebej in izbere zanj primerno učno gradivo ter učitelja. Pri tem izhaja iz večtisočletne zgodovine grškega jezika in civilizacije, ki je pustila sledove v vseh evropskih kulturah. Kolegij zato v času bivanja vsakega slušatelja spoznava kulturo in jezik njegove dežele ter išče stične točke med jezikom, ki ga govori, in grščino. Gre za nekakšno vzajemno spoznavanje kultur in medsebojnih vplivov, ki se kažejo v vsakodnevnem življenju in navadah.

Nova učna gradiva, povezave in možnosti za uporabo pri pouku 

Poleg intenzivnega tečaja jezika smo tako v času mojega bivanja sestavili zbirko več tisoč besed, ki izhajajo iz stare grščine, se nadaljujejo v moderni, najdemo pa jih tudi v večini modernih jezikov. Zanimalo nas je, kako se uporabljajo in kaj pomenijo v slovenščini. Zbirko smo kasneje dopolnjevali v Ljubljani z dijaki pri pouku stare grščine.

Direktor kolegija, g. Karkanias, in celotni profesorski zbor si posebej prizadeva spoznati deželo in jezika vsakega slušatelja. V dveh tednih smo zato skupaj iskali najrazličnejše stične točke med Slovenijo in Grčijo: najbolj znan je gotovo pri zgodovinarjih izpričan mit o Argonavtih, ki so se vračali iz Kolhide ob Črnem morju ter na svoji poti ustanovili Emono in Nauportus, ter vodji Argonavtov Jazonu, ki je na tej poti premagal in ubil pošast, zmaja, ki je živel na barju in je upodobljen na ljubljanskem zmajskem mostu.

V pogovorih smo na seminarju tudi povsem po naključju ugotovili, da so v prejšnjem stoletju Grki iz mesta Messolongi v osrednji Grčiji izvažali sol v Trst, od tam pa tudi v naše kraje. Z Grki pa nas povezuje še pomembna politična osebnost: Ioannis Kapodistrias, prvi predsednik neodvisne Grčije, je bil po poreklu iz Kopra, kjer so mu domačini ob sodelovanju z Grki postavili trg in kip.

Seminar ni bil le odlična možnost izpopolnjevanja jezika, pač pa se je nabralo tudi ogromno gradiva, ki bo meni in kolegom klasikom odlično služilo pri pouku klasičnih jezikov. Načrtujemo pa tudi sodelovanje naše gimnazije s sorodnimi grškimi, obisk kolegija na naši vsakoletni jesenski ekskurziji 3. letnika v Grčijo ter iščemo dolgoročne možnosti medsebojnega sodelovanja.

Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica grščine in latinščine

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.