Ema Zajec iz 4. b se je 26. januarja za dva tedna odpravila na individualno izmenjavo v Nemčijo, v gorsko mesto Garmisch-Partenkirchen. Njen cilj je bil predvsem izboljšati znanje nemškega jezika in spoznati njihov šolski sistem.
Na individualno izmenjavo sem se prijavila s ciljem, da v dveh tednih izboljšam svoje govorne sposobnosti v nemščini. Motivacijsko pismo sem oddala zadnji dan pred rokom in, ker sem ga dokaj hitro napisala, nisem imela velikih upov, da me prepoznajo kot kandidatko za to izmenjavo. A sredi avgusta sem dobila po elektronski pošti obvestilo, da sem izbrana, kar me je zelo razveselilo. Moja mentorica, Monika Omovšek, mi je našla gostiteljico na dekliški gimnaziji (Erzbischöfliches Gymnasium St. Irmengard) v gorskem mestu Garmisch-Partenkirchen, kamor sem se odpravila v nedeljo, 26. januarja 2025.
Najprej sem se z avtobusom Flixbus šest ur peljala iz Ljubljane v München. V Münchnu sem potem dve uri čakala na naslednji avtobus, ki me je peljal v Garmisch-Partenkirchen. Na avtobusno postajo v Garmischu sem prispela ob 19. uri, kjer me je pričakala moja gostiteljica, Noelia. Pri njej doma sem spoznala samo njene starše, njen mlajši bratec je bil namreč ravno bolan. Pokazali so mi mojo sobo, kjer sem tudi odložila svoje kovčke, na hitro razpakirala in potem smo imeli večerjo.
V ponedeljek sva se po zajtrku odpravili v šolo, ki je oddaljena dve minuti hoje. Med poukom sem opazila veliko razlik med njihovim in našim šolskim sistemom. Tukaj je pomembno vedeti, da ima vsaka dežela v Nemčiji drugačen šolski sistem, a so vseeno v nekaterih stvareh enake.
V vsakem razredu imajo digitalne table (nimajo projektorjev kot pri nas) in posebno kamero na profesorjevi mizi, s katero lahko na tablo projicira tisto, kar leži na mizi pod kamero (npr. miselne vzorce, rešitve za učne liste). Tudi učenci od 12. razreda (pri nas 3. letnik) naprej lahko v razredu uporabljajo tablice (delajo zapiske, predstavitve ipd.). Tukaj na šoli imajo sicer organizirane malice, ampak si večinoma sami prinesejo malico v plastičnih škatlah, ki jo potem pojejo pred razredom oz. učenci višjih letnikov v počivališčih, kjer tudi preživljajo odmore.
Moja gostiteljica konča pouk ob 12.40, razen ob sredah, ko ima še popoldan pouk. Načeloma ima samo tri do štiri predmete na dan, vsak predmet traja dve šolski uri brez vmesnega odmora. Po pouku sva šli domov na kosilo, popoldan pa sva šli na sprehod po gozdu v okolici mesta. V prvem tednu sva šli še na sprehod do koče Tannenhütte in na sprehod okoli jezera Eibsee, ki se nahaja pod goro Zugspitze. V sredo zvečer sva šli na balvansko plezanje, v petek zvečer pa sva se odpeljali k njenim starim staršem v Švico, natančneje v vasico Ftan. Tam sva celo soboto smučali, v nedeljo pa sva se po sveti maši odpeljali nazaj v Nemčijo.
V svojem prvem tednu izmenjave sem spoznala veliko novega o njihovem šolskem sistemu, o Nemčiji in Bavarski, se naučila bavarskega dialekta in nekaj besed v retoromanščini. V pogovoru z gostiteljsko družino in v vsakdanjih situacijah sem že izboljšala svoje govorne sposobnosti v nemščini.
Ema Zajec, 4. b
