Kako »brati« mesto

Letošnje poletne počitnice se mi je ponudila priložnost, da sem se lahko udeležila Erasmus+ seminarja v Stockholmu na temo »Reading the city«, torej kako »brati« oz. raziskovati mesto ter kako mesto uporabiti kot vir za poučevanje in učenje. Švedsko glavno mesto je zaradi svojih specifičnih geografskih, kulturnih, zgodovinskih in družbenopolitičnih razmer zagotovo odličen prostor za raziskovanje vprašanj glede razvoja in identitete mesta.

Organizatorji seminarja so pripravili nekaj krajših predavanj (npr. na temo mesta in identitete, vizije razvoja mest v prihodnosti, urbanistične dediščine ipd.), ponudili so nam tudi slikovne in pisne vire za raziskovanje mesta, seveda pa je bil osrednji poudarek namenjen učenju izven učilnice, torej ob neposrednem doživljanju in razsikovanju Stockholma.

Zaradi čim bolj dejavnega sodelovanja smo se razdelili v skupinice treh udeležencev in skupaj ustvarjali v delavnicah, sodelovali pri ogledih muzejev (seveda tudi slavnega Skansna), interpretaciji muzejskih predmetov, orientacijskih sprehodih po mestu ter raziskovanju različnih mestnih predelov ter preko tega spoznavali različne aspekte identitete mesta in njenih prebivalcev ter jih primerjali z drugimi evropskimi mesti. Vseskozi smo pisali dnevnik naših aktivnosti in spoznanj, fotografirali in snemali videe, za zaključek pa je vsaka skupinica pripravila in predstavila kratek video oz. foto esej na določeno temo oz. izbrani zorni kot urbanega življenja, kot smo ga preko tedna spoznavali v Stockholmu in na celodnevni ekskurziji v zgodovinskem mestecu Mariefred.

Voditelji programa so nas vseskozi spodbujali k razmisleku, katere so specifike učenja izven učilnice, zakaj je tovrstno učenje tako pomembno, kaj bi lahko po vrnitvi vključili v svoj pouk, tako da je vsak udeleženec pripravil tudi konkreten primer učnega načrta ure pouka na izbrano temo. Ob predstavitvah naših izdelkov je bilo videti, da smo začutili atmosfero mesta in odkrili vsaj povrhnico švedske identitete ter vrednot, na katerih le-ta temelji (enakost, socialna vključenost, dostopnost za vse, družbeni razvoj); mene je verjetno najbolj nagovarjalo odkrivanje pomena kulture pri oblikovanju mestne identitete, kar sem prepoznavala preko arhitekturnega urejanja mestnih predelov, izbora javne plastike v mestu, vloge (grafičnega in industrijskega) oblikovanja v prostoru, urejenosti in dostopnost muzejskih zbirk ter drugih kulturnih ustanov itd.

Zares raznovrstna skupina udeležencev iz Avstrije, Bolgarije, Cipra, Francije, Grčije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske in Španije je predstavljala številne možnosti za pogovore in izmenjavo mnenj, razvijanje komunikacijskih in IKT veščin, pridobivanje novih znanj s področja kulturne zgodovine, sociologije itd. Tako preko formalnega kot neformalnega druženja smo spoznavali in primerjali različne šolske sisteme po Evropi, učne programe in načine poučevanja ter preverjanja znanja, izmenjali smo si kar nekaj primerov dobrih praks. Udeležba na seminarju pa je bila namenjena tudi navezovanju stikov za morebitne kasnejše mednarodne izmenjave oz. skupne projekte, tako da upam, da bomo s katero od teh šol v prihodnje lahko pripravili izmenjavo za naše dijake.

Bernarda Stenovec, profesorica umetnostne zgodovine in slovenščine

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.