Verjetno vsi nosimo v sebi spomin na čarobne trenutke iger v otroštvu, ki so burile našo domišljijo, krepile našo vztrajnost in nas predvsem povezovale s prijatelji. Nekaj kamenčkov, slamic ali fižolovih semen – in igra se lahko začne … V sodobnem digitalnem svetu imamo pogosto občutek, da so zaslončki na dotik povsem zamenjali tradicionalna družabne igre; toda če ponudite otrokom ali mladim igralno polje in nekaj figuric, boste hitro opazili, kako lahko te »zastarele« igre (še vedno) navdihujejo in navdušujejo.

Prav tovrstne izkušnje so pritegnile mladega profesorja likovne pedagogike Mihaela Furjana, alumna naše gimnazije, da se je začel ukvarjati z izdelavo in oblikovanjem družabnih iger. V Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava je razstavil potek ustvarjanja družabne igre »Kapitanova posadka«, ki jo je oblikoval: od prve zamisli, skiciranja figur in igralne podlage, oblikovanja risb in natančnega določanja pravil igre do končnega izdelka, ko družabno igro postavimo na mizo in se igra lahko prične. Dodal je še igro “Bela mesta”, ki jo je ustvaril za zaključek magistrskega študija na fakulteti; z učenci 9. razreda OŠ Mengeš je izvedel likovno nalogo, pri kateri so učenci risali mesta – v igri nato dve skupini tekmujeta v zavzemanju mest, tako da osvajata in branita mesta različnih vrednosti. Na razstavo je Furjan uvrstil tudi skice na tkanini velikega formata za igro “Žabji kralj”, pri kateri so karakterji igralnih likov v podobi žabjih princes oblikovani v različnih slogovnih izrazih.

Mihael Furjan je o svojem delu zapisal: “Kot likovni pedagog sem veliko razmišljal o prisotnosti mobilnih in računalniških iger pri otrocih in adolescentih zunaj šolskega prostora. Nevarnost se kaže v zasvojenosti, nasilju in izgubljanju pristnih socialnih stikov. V času študija, prakse in študentskega dela v osnovni šoli sem spoznal, da je igra pomembno vzgojno, socialno in sprostitveno sredstvo. S tem namenom smo s prijatelji organizirali večere družabnih iger za mladostnike in kmalu zatem začeli tudi sami ustvarjati namizne igre, katerih grafične podobe so moje delo. V razstavo sem vključil tri igre v različnih procesih ustvarjanja in pristopih razmišljanja.

Najprej bi omenil igro »Žabji kralj«, saj so v razstavo vključene le skice šestih različnih likov žabic. Te so naslikane na večjo tkanino v slikarski tehniki. Vsaka je naslikana v določenem umetnostnozgodovinskem slogu. Format ali oblika tkanine določa podobo žabe, ki v igri zavzema temu formatu enaka igralna polja. Nenavadna postavitev žabic na steno naredi vtis nekakšnih igralnih polj.

Kot druga, vmesna stopnja v procesu ustvarjanja, je predstavljena igra »Kapitanova posadka«. Prikazan je proces ustvarjanja od skic s svinčnikom do priprave pred obdelavo z digitalnimi orodji za izdelovanje grafičnih podob in do prvega prototipa igralnih kartic, ki so bile že nemalokrat preigrane in preizkušene. Razstavljena ni cela igra, ampak le del, ki služi za prikaz procesa ustvarjanja. Sicer pa trenutno pripravljam tudi končno podobo.

Z zadnjo igro »Bela mesta« predstavljam dokončano igro. Ta je nastala kot del mojega magistrskega študija, predstavljam pa risbe učencev devetega razreda osnovne šole, končno grafično podobo in mehanizem igre, ki sem ju oblikoval sam. Z igro smo želeli tudi nakazati možnosti vpeljave iger v šolski prostor.

Upam, da bo razstava pritegnila pogled mladostnika ali otroka in pokazala alternativo računalniškim igram, umetniški duši pa bo v užitek, navdih …”