Ob slovenskem kulturnem prazniku in osebnem slikarjevem jubileju postavljamo v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled slikarsko razstavo akad. slikarja Darka Slavca.
Zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa ob letošnjem kulturnem prazniku ne moremo pripraviti klasičnega odprtja s kulturnim programom, vas pa vabimo k poslušanju kratke predstavitve razstave, ki jo je v pogovoru z akad. slikarjem Darkom Slavcem za Kulturne utrinke na Radiu Ognjišče pripravil Jože Bartolj. Seveda pa vsem velja prijazno povabilo, da si ogledate razstavo, ki bo na ogled vse do konca marca v Kregarjevem in Meršolovem atriju.
Darko Slavec (1951) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Jelisavi Čopič, 1977 je zaključil slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici in 1980 še grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiču. Svoj bogat ustvarjalni opus je do sedaj predstavil na 191 samostojnih ter na 197 skupinskih razstavah doma in v tujini. O njegovem ustvarjanju je bil leta 2009 na RTV Slovenija posnet dokumentarni film »Od kruha do zvezd«, leta 2016 pa je prejel nagrado ZDSLU za življenjsko delo.
Poleg slikarskega ustvarjanja je pomembno tudi njegovo pedagoško delo; do upokojitve leta 2018 je bil zaposlen kot redni profesor na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno tehniške fakultete, kjer je poučeval številne predmete s področja likovne umetnosti, oblikovanja in fotografije. Leta 2020 mu je bil s strani Univerze v Ljubljani podeljen naziv »zaslužni profesor«. Je tudi soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je tudi poučeval od njene ustanovitve leta 1990 do leta 2010. Na Škofijski klasični gimnaziji je bil med letoma 1997 in 2003 mentor likovne šole in s svojim predanim delom je številne dijake navdušil za likovno ustvarjanje, kar nekaj jih je kasneje tudi izbralo študij na tem področju.
Za pedagoške delavce ter likovne in fotografske ustvarjalce je izvedel številna predavanja in seminarje s področja likovne analize otroških likovnih del, umetniških del, likovne teorije, oblikovanja in fotografije. Vodil je tudi številne tečaje s področja risanja in slikanja za različne ciljne skupine. Do sedaj je izdal štiri knjige, od tega tri s področja oblikovanja in fotografije ter napisal več recenzij za knjižne izdaje in številne spremne tekste v katalogih različnih likovnih in fotografskih ustvarjalcev ob njihovih predstavitvah v javnem prostoru.
Za tokratno razstavo je Darko Slavec pripravil zanimiv izbor svojih slikarskih del večjega formata iz zadnjega desetletja, in sicer iz ciklov “Deus”, “Kruh, svet in kozmos”, “Praznina” in “Civilizacija”; o svojem delu pa je zapisal:
Povezava mojih slik s kozmološkim in realističnim značajem ni slučajna. Nastajala je postopoma in spontano in je bila vedno odvisna od mojega razmišljanja o dimenzijah prostora in časa, o usodni vpetosti človeka in civilizacije v Univerzum, od prizadevanja v smeri duhovnega razvoja samega sebe, ob intenzivnem opazovanju narave, sledenju najnovejšim dosežkom znanosti, še posebej na področju astronomije, in ob dolgoletni pedagoški angažiranosti.
V veliko mojih likovnih delih se pojavlja hlebec kruha, ki predstavlja našo rdečo nit preživetja in zato človeško vrednoto, nastalo iz fraktalne konstelacije učinkovanja zemlje, zraka, vode, ognja in človeka. Njegova skorja in oblost sta tudi kategoriji, ki določata razgibano površino in sferično telesnino v prispodobi simboličnega planeta.
V posredni človeški prisotnosti, vtkani v pojem kruha in ob dramatični osvetlitvi v iluzivni praznini kozmičnega prostora dobi hlebec novo likovno motivno preobrazbo, v kateri se posredno zrcali človek in njegova usoda. Hlebec se pri tem povezuje z mizno ploščo kot pravokotnim monolitom in prtom v obliki kozmične folije, ki se s svojo deformirano ravnino povezuje tako z monolitom, kot tudi s kruhom. Ta triadni princip gradnje ustvarja z osvetljenimi ponovitvami (kot npr. v ciklu »Kruh, svet in kozmos«) in silhuetnimi ponovitvami v najnovejšem ciklu »Praznina« nekakšna kozmična naselja, ki poseljujejo območja vesolja.
Na velikih kvadratnih formatih iz cikla »Deus« se pojavljajo objekti običajno galaktičnih dimenzij, ki s svojimi skrivnostnimi svetlimi in sevnimi jedri ter občutkom rotacije ponazarjajo dimenzije stvarjenja življenja in razdajanja. Tovrstne slike nastajajo tako, da akrilno barvo nanašam na na tla pripeto platno v načinu drippinga. To mi omogoča gibanje okoli platna, s čimer postanem sam neke vrste del slike. Pri tem verjamem, da imata voda kot tudi materija pigmenta spomin svoje preobrazbe in delovanja v eonih časa oz. imata v sebi zakodiran način, kako se je formiral kozmos do najmanjše mikrostrukture. Pri uporabi moje tehnike se namreč ustvarjajo brezhibni mikrostrukturalni naravni vzorci, ki se spajajo v enovito senzacijo pod mojo avtorsko presojo.
Novejši cikel slik poimenovan »Civilizacija« je realiziran v tehniki kolaža, ob uporabi kvadratnega formata v deltoidni legi, kar simbolizira labilnost naše civilizacije. Večina tovrstnih slik je tudi parodija na pojem civilizacije, saj vsebujejo te slike vizualne podobe, ki opozarjajo na različne vojne, vojne žrtve, orožja in vojaško opremo, portrete v vojni sodelujočih ljudi itd. Ti vizualni podatki so prepredeni z gosto posejanimi obarvanimi kvadratnimi točkami, ki nakazujejo množičnost udeležencev in žrtev vseh vojn, katerim so te slike tudi posvečene. V središču slik iz tega cikla se pojavljajo avtorske fotografije iz ciklov »Lepa Vida« in »Predori«, ki kot osrediščeni opomin opozarjajo na nesmiselnost vseh vojn in na neprestano željo vsakega človeka in tudi človeštva po svobodi in miru sredi planetarne praznine.
