Prostovoljno delo z brezdomci

Inge Sotlar prihaja iz Gorenjske, je študentka biokemije; po zaključeni prvi stopnji je letos študentka 1. letnika druge bolonjske stopnje. Vabilo Vincencijeve zveze dobrote, ki je viselo na oglasni deski našega študentskega doma, jo je nagovorilo in odločila se je, da postane prostovoljka v Dnevnem centru za brezdomce.

V Dnevni center, ki se nahaja v podhodu pod Kongresnim trgom, odhaja približno enkrat na teden, oziroma odvisno od študijskih obveznosti. Med pisanjem diplome je center obiskovala celo večkrat tedensko, kar jo je bogatilo in ji tudi dajalo zagona pri pisanju diplome. V nadaljevanju pa več o tem, kaj se v centru dogaja.

Delo v centru poteka dopoldne (8h-11h) in popoldne (16h-19h). Dopoldne prostovoljci skupaj z brezdomci pripravijo zajtrk (sendviče, rogljičke, žemljice, ki jih podarijo okoliške pekarne) ter skuhajo kavo in čaj. Po skupnem zajtrku pomijejo posodo in pospravijo, nato sledi še kakšna aktivnost (spenjanje vezic, ustvarjalne delavnice, družabne igre, peka kruha za večerjo …), ob koncu tedna pa dnevni center bolj temeljito počistijo.

Vsako popoldne imajo brezdomci možnost tuširanja. V dnevnem centru je tudi pralnica in tako lahko brezdomci prinesejo v pranje oblačila, ki jih potem oprana tudi dvignejo. Razdeljujejo jim higienske pripomočke in obleke iz skladišča, če jih potrebujejo. Zvečer s skupnimi močmi pripravijo večerjo za okoli 50-60 lačnih ljudi, ki obiščejo dnevni center. Po večerji sledi ogled dnevnika, ob koncu tedna pa si lahko izberejo kakšen film.

Poleg vsakodnevnih aktivnosti, občasno organizirajo tudi izjemne dogodke, kot je pohod z brezdomci, velikonočni zajtrk, miklavževanje, silvestrovanje, izdelava adventnih venčkov, božičnih voščilnic …

Veliko brezdomcev pri delu pomaga in so pri tem tudi samoiniciativni. Nekateri pridejo sicer v Dnevni center zgolj na obrok, drugi pa tudi na druženje. Poleg brezdomcev v Dnevni center prihajajo tudi starejši, ki sicer niso brez doma, imajo pa zelo nizke prihodke in jim tako razen za stanarino ne ostane kaj dosti denarja.

Druženje prostovoljcev

V centru poleg prostovoljcev delajo tudi redno zaposleni, ki med drugim skrbijo za koordinacijo prostovoljcev; enkrat mesečno pa se vsi skupaj zberejo ob veliki pici, kjer ovrednotijo delo, podajo različne predloge, se med seboj družijo in krepijo medsebojne vezi, pri čemer Inge poudarja, da se med seboj res dobro razumejo in da vlada dobro vzdušje.

Inge pove, da so je brezdomci vedno zelo veseli, da se pozdravijo tudi, če se srečajo kje v mestu. Priznava, da je imela včasih do brezdomcev več predsodkov, zdaj pa nanje gleda drugače: to so iskreni ljudje, zelo prijazni in hvaležni. Na začetku so sicer bolj zadržani, sčasoma pa se bolj odprejo in ti tudi zaupajo svojo življenjsko zgodbo in tako tudi bolje spoznaš vso kompleksnost življenjskih situacij.

Prek prostovoljnega dela se je naučila, da se v določenih situacijah znaš postaviti zase in da ne jemlješ stvari preveč resno. Predvsem pa, da poskušaš sprejeti človeka takšnega, kot je, ga poslušati in mu ponuditi to, kar potrebuje – hrano, kos oblačila, stisk roke, lepo besedo, pogovor ali preprosto le nasmeh.

Za konec pa še dodaja: za en dan postani prostovoljec in zavestno naredi dobro delo.

Damijana Medved

Inge_Sotlar3

Save

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.