V torek, 20. 3. 2018, smo v goste povabili dr. Anamarijo Zore, vodjo Katedre za zdravstveno in sanitarno mikrobiologijo na Zdravstveni fakulteti. Z nami je delila strokovno znanje s področja mikrobiologije in svoj pogled na trenutno aktualno temo, cepljenje.
Kakšna cepiva poznamo? Kako delujejo? Na kaj je treba biti pozoren pri njihovi uporabi? Udeležencem večera je gostja v kratki predstavitvi povzela glavne točke na temo cepljenja. V uvodu nam je razložila delovanje našega imunskega sistema; kako se ta odzove na okužbo in kako posledično v našem organizmu nastanejo protitelesa – molekule, ki preprečijo, da bi tujek škodoval našemu organizmu. Protitelesa lahko tvorimo na dva načina. V krvnem obtoku se lahko pojavijo po preboleli okužbi ali pa po tem, ko se oseba cepi. Norice so primer bolezni, kjer lahko protitelesa nastanejo na en ali drug način.
Dr. Zore nam je razložila, da so si cepiva po izvoru različna. Največ je takšnih, ki vsebujejo mrtve ali pa žive oslabljene viruse. Razložila nam je tudi dva pojma, ki se na tem področju pogosto uporabljata: aktivna in pasivna imunizacija (= naravno ali umetno povzročanje odpornosti). O aktivni imunizaciji govorimo takrat, ko s cepljenjem v organizem vnesemo virus, na katerega se imunski sistem odzove in prične tvoriti protitelesa. Pri pasivni imunizaciji pa v organizem vnašamo specifična protitelesa za zaščito proti določeni bolezni.
Proti koncu predstavitve smo si pogledali tudi seznam bolezni, proti katerim se je v Sloveniji potrebno obvezno cepiti, in seznam neobveznih cepljenj. Vprašanja v povezavi z obveznim programom cepljenja so bila iztočnica za diskusijo, v kateri smo se pogovarjali tudi o noricah in težavah, ki jih prinašajo v odrasli dobi, o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, ter o pomenu cepljenja vzgojiteljic v vrtcih.
Kakšno pa je tvoje mnenje o cepljenju?
Eva Kladnik
