Filozofiji je od nekdaj v klasični izobrazbi pripadalo osrednje mesto. Bila je tista, s pomočjo katere se je človek dvigal nad preostali svet ter iz katere so postopoma izšle vse ostale znanosti. A, kot se rado zgodi, so otroci hitro pozabili na svojo mater, in samostojno odkorakali v svet. Kot vsaka prava mama tudi filozofija svojih sinov in hčera ni pozabila nikoli – še naprej jih ljubi in sprejema ter pozorno bedni nad njimi. Zato jih včasih tudi opozori ali pokara, ko vidi, da otroci v svoji mladostni ognjevitosti in svojeglavosti hodijo po nevarnih ali napačnih poteh. Čeprav je pogosto nerazumljena in z velikimi težavami, pa si modra filozofija tudi danes prizadeva v svetu brez morale utemeljevati dobro, v svetu krivičnosti kazati pota pravičnosti, v svetu skeptičnosti in dvoma osvetljevati resnico, v svetu grdega božati z lepim, v svetu razbitega opozarjati na eno in v svetu ateizma vključevati Boga.
Filozofija pušča sled na Škofijski klasični gimnaziji že od njenih začetkov pred 25 leti. V mesecu aprilu vsako leto poteka Škofijski dijaški filozofski simpozij. Dogodek je priljubljen tako med dijaki kot tudi profesorji, saj cel teden polni knjižnico z razmišljujočimi glavami ob dijaških predavanjih. V filozofskem krožku dijaki razpravljajo o vseh mogočih pomembnih življenjskih vprašanjih na katera z omejeno znanstveno metodo ni mogoče odgovoriti, odpre pa jih lahko filozofski razmislek. Vsako leto se z dijaki udeležimo tudi državnega srednješolskega tekmovanja v pisanju filozofskega eseja. Poleg rednega pouka in priprav na maturo so se v tem času zvrstili mnogi poletni filozofski tabori (Trenta, London, Krakow …), filozofski vikendi, debatni turnirji, škofijski dijaški filozofski simpoziji ter ure in ure vročih razprav v dijaškem filozofskem krožku.
