V Meršolovem atriju je v septembru na ogled razstava grafik nemškega slikarja Karla-Heinza Hauserja.
Karl-Heinz Hauser (1963) je najprej študiral zgodovino in filozofijo na Univerzi Ludwiga Maksimiljana v Münchnu, nato pa slikarstvo na münchenski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Heinzu Butzu in Gerdu Denglerju. Kasneje se je izpopolnjeval tudi na mojstrskih grafičnih tečajih in rezidencah v ZDA (New York, Cincinnati), Regensburgu in Parizu. Svoje delo je predstavil na številnih razstavah v Nemčiji (München, Berlin, Stuttgart itd.) in ZDA. Poleg likovnega ustvarjanja tudi poučuje umetnost na gimnaziji Landschulheim Marquartstein južno od Kimskega jezera.
Za razstavo v Meršolovem atriju je izbral nekaj motivov grafičnih ciklov, ki so značilni za njegov ustvarjalni postopek, nanašajo pa se na motive kraljevih portretov, krajin, tihožitij in vrtnic. Likovna kritičarka Jutta Spachtholz je dejala, da ti motivi Hauserju služijo le kot sredstvo, da lahko eksperimentira z osnovnimi grafičnimi elementi, kot so točka, črta in površina; toda površina, ki jo ustvarita točka in črta, ne ostane končno stanje odtisa, ampak jih grafik vedno znova v različnih variantah nalaga eno na drugo. Z zamenjavo tiskarskih blokov tako ne prevladuje več barva sama, temveč raster, ki ga ustvarita točka in črta na površini. Koncept Hauserjevih del temelji na ponavljanju in z variacijami ustvarja ritem. Izhodiščno risbo na majhnem formatu linoleja odtisne in potem uporabi tako pozitiv kot negativ za sestavljanje tiskarskega bloka; nato tiskarski blok na sredini vodoravno prereže, da nastane drugi barvni tiskarski blok; potem ga prereže še po navpičnici. Na ta način Hauser ustvarja serije različnih pogledov istega motiva, serije nenehno spreminjajoče se resničnosti.
Od januarja 2023 vsak dan izdela lesorez z motivom vrtnice v vazi (vedno v enakem formatu 20 x 45 cm) in ga objavi na družabnih omrežjih (Instagram, Facebook); lahko odtisne posamezne slike, jih natisne v seriji ali pa različne matrice naključno natisne eno na drugo. Kot sam pravi: »Presenečenje nastane zaradi grafičnega prekrivanja tiskarskih plošč, ki ne spadajo skupaj, vendar so si podobne. Pri ustvarjanju se pustim presenetiti z rezanjem in ponovnim sestavljanjem – pravzaprav je moje slikarsko delo sestavljeno iz tega, da vsak dan znova presenetim samega sebe z ustvarjenim delom.«
Razstavo smo odprli v četrtek, 7. septembra, ob 18. uri, in sicer jo je odprl nekdanji zavodski kaplan g. Martin Zlobko; v glasbenem programu ob odprtju pa je navdušila flavtistka GŠ Matije Tomca iz razreda prof. Annemarie Glavič Ivona Alivojvodić (ki je tudi dijakinja Škofijske klasične gimnazije) ob klavirski spremljavi prof. Mihe Klemenca.
