Razstava “Portret duše” Tadeja Žugmana

Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljamo razstavo »Portret duše« arhitekta in slikarja Tadeja Žugmana, ki bo na ogled od torka, 7. februarja, do 9. marca 2017 v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava.

“Ob Žugmanovem spoznanju, da je za resnično kulturo bivanja potrebno najprej predstaviti človeka in njegove spremljevalce, če hočemo razumeti njihova merila in želje, je poleg risanja arhitekturnih načrtov začel upodabljati tudi čim bolj razpoznavne ljudi ali nekatere z njimi bivajoče živali kot so to na primer konji. Tako so začeli nastajati njegovi povsem razpoznavni portreti posameznikov, konj itd. Ker je bila njegova vedno prisotna želja, da so vsi ne samo razpoznavni, ampak da s  posebnim izrazom posredujejo tudi svoje želje in značilnosti, je za upodobitve izbral posebno obliko nadrealizma in to v vseh možnih tehnikah od risb do slik v olju, pastelih itd. Pri njegovih upodobitvah ni pomemben skoraj fotografski realizem ampak zlasti izjemno poglobljene dopolnitve tistih detajlov, ki omogočajo predstavitve upodobljenčevih duhovnih posebnosti ali celo želja. Tako je Žugman razvil skoraj neverjetno sposobnost svoje slikarske ali risarske tehnike, ki jo danes obvladajo ali poznajo le malokateri slikarji.” (dr. Peter Fister)

nadškof dr Alojzij Šuštar foto za objavo
arhitekt Jože Plečnik cerkev sv Mihaela na Barju

“Z likovnimi deli, predvsem portreti Tadeja Žugmana sem se seznanil na več razstavah in bil vedno znova navdušen nad sintezo likovne spretnosti in sposobnosti slikarja, da njegovi portreti ne le izžarevajo osebnost portretirancev temveč s subtilnimi svetlobnimi niansiranji nadgrajujejo sliko v avtorsko suverena likovna dela. Spreten v detajlih, suveren v različnih tehnikah in izviren v likovnih rešitvah ter eden redkih prepoznavnih portretistov v slovenskem prostoru.” (Lado Jakša)

“Vpogled v delček ustvarjalnega opusa Tadeja Žugmana me prepriča, da gre pri tem likovnem ustvarjalcu za izrazitega portretista, ki do skrajnosti obvladuje slikarski metje. Slikati danes portret, kateri naj bi bil vidna podoba stvarne osebe, je več kot mizerno početje, kajti današnji čas, katerega definira informacijska tehnologija z nepredstavljivo vsepojavnostjo digitalne fotografije, je mogoče le še delček obrednega pogleda v nekdanje čase. Toda, slikarski portreti Tadeja Žugmana niso samo misticistični izdelki najvišjih slikarskih postulatov, marveč tudi psihološki krokiji osebnosti upodobljencev. Osnova njegovih likovnih del sloni na trdni risbi, katera je spočeta v velikem risarskem talentu, ki je kompozicijske dopolnitve prejel še na fakulteti za arhitekturo, katero je absorviral v Ljubljani.” (Lojze Adamlje)

O svojem delu je Tadej Žugman zapisal: “Rojen 1958 v Ljubljani. Po maturi na Gimnaziji Moste-Ljublana sem bil sprejet na tedanjo FAGG – Univerze v Ljubljani, na študij arhitekture in diplomiral leta 1984 pri prof. dr. Petru Fistru na področju prenove in ohranjanja arhitekturne dediščine.
S slikarstvom sem se srečal že v osnovni šoli pod mentorstvom slikarja Ludvika Palke, očetovega prijatelja, s katerim sta potovala po Sloveniji in fotodokumentirala lepote naše dežele. Te fotografije, mnoge na diapozitivih, so bile prva šola kompozicije in barvnih študij. Prevladovali so motivi iz narave. Slike, predvsem v olju,  sem ustvarjal v ateljeju in le redko v naravi.
Po diplomi, sem se s slikarstvom redkeje ukvarjal, saj je bila prioriteta delo na področju arhitekture in oblikovanja. Največ dela sem imel z dekorativnimi izdelki in poslikavami na starih strešnikih-bobrovcih.
Pred nekaj leti sem ponovno začel aktivneje risati in slikati. V tem obdobju sem ustvaril  preko 120 portretov v različnih tehnikah, nekaj pa je bilo tudi slik in risb konjev, moje od nekdaj priljubljene plemenite živali ter svoja dela predstavil na petih samostojnih razstavah.
Slikarsko ustvarjanje želim nadaljevati kot portretist po zgledu slovenskih slikarjev Božidarja Jakca, portretista Sava Sovreta in danes uveljavljenega Rudija Španzla ter svetovno uglednih in uveljevlanih slikarjev kot so Daniel Sprick, Jacob Collins, Jeremy Mann, Jeremy Lipking, Vicente Romero, Vladimir Volegov in  arhitekt Michal Suffczynsky in v smer hiperrealizma po vzoru Davida Jon Kassana.”

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content