Slikarska razstava Lojzeta Čemažarja

Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled slikarska razstava “K luči” Lojzeta Čemažarja.

Lojze Čemažar je povezan z Zavodom sv. Stanislava vse od ponovne ustanovitve, ko je likovno opremil gimnazijsko kapelo Žalostne Matere Božje, poleg tega pa je na hodniku med gimnazijo in dijaškim domom od leta 2007 na ogled stalna postavitev njegove svetopisemske razstave, ki zajema dvanajst upodobitev svetopisemskih tem z navedki iz standardnega prevoda Svetega pisma.

Za pričujočo razstavo v Kregarjevi galeriji je Čemažar izbral nekaj značilnih motivov, ki ga na poseben način nagovarjajo, ki so zaznamovali njegov slikarski opus – in h katerim se vedno znova vrača, tako da se predstavlja s časovno zares širokim razponom svojega likovnega ustvarjanja. Pomenljiv naslov razstave K luči simbolno odpira temeljno sporočilno perspektivo, ki jo Čemažar poleg nezamenljive likovne govorice tudi zgovorno ubesedi:

“Sredica kruha. Od nekdaj jo razkriva, jo spremlja in nanjo spominja v jutro sveta priklicana svetloba, s katero in v kateri je Gospod naznanil stvarjenje vsega, kar biva. V vrhuncu časov on sam v Sinu postane razlomljeni kruh življenja ter se z blagostjo iste svetlobe v krušni sredici daje prepoznati kot Očetu darovani, križani, umrli in iz groba vstali Odrešenik. Kot Mesija, ki ga napoveduje in o njem govori celotno Sveto pismo. Do konca časov se nam ob Besedi življenja v posvečenem in lomljenem kruhu daruje in se nam v moči oltarnih milosti daje v hrano, da bi zmogli hoditi v luči in postali vredni nosilci miru, ki nam ga tako v daru samega sebe namenja. Vse do tedaj, ko “noči ne bo več”.”

V ponedeljek, 16. septembra, smo ob 19. uri v Kregarjevem atriju pripravili predstavitev razstave; akademski slikar Lojze Čemažar je v duhovno poglobljenem nagovoru predstavil koncept razstave in izbrana dela; dogodek so z odličnimi glasbenimi nastopi obogatili Čemažarjevi domači – Lucija Čemažar (violina), Jerneja Kreča (flavta) in Matjaž Kreča (kitara) – ter Peter Čemažar, ki je prebral Balantičev sonet iz Prvega venca. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o tem umetnostno in duhovno bogatem večeru pripravil novinarka tednika Družina ga. Tadeja Petrovčič Jerina, in predstavitvi na Radiu Ognjišče.

Najmlajšim učencem OŠ Alojzija Šuštarja in njihovim učiteljicam pa ja gospod Lojze Čemažar predstavil razstavo že v ponedeljek, 9. septembra, dopoldne, ko so za nekaj časa njihove šolske učilnice postali kar galerijski atriji.

Lojze Čemažar (1950) je eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, njegov slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. Študiral je na Akademiji likovnih umestnosti v Ljubljani, kjer je po diplomi, za katero je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado, pri profesorjih Milanu Butini in Andreju Jemcu leta 1979 končal še podiplomski študij. Istega leta se je izpopolnjeval v Parizu. Službeno pot je začel s poučevanjem na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji ter na svoji nekdanji šoli v Stožicah pri Ljubljani. Vse od prve polovice osemdesetih let pa do upokojitve leta 2012 je deloval kot samostojni kulturni delavec.

Čemažarjeva izredno obsežna likovna produkcija nastaja v širokem spektru različnih tehnik (freske, tabelne slike, vitraji, sgraffiti, ilustracije, risbe). Razvojni proces njegovega slikarstva kaže na postopno prehajanje od realističnega slikanja k lastnemu slogu, ki je označen kot novodobni ekspresionizem, postmodernizem ali neoekspresivna inačica nove podobe. Z izjemo začetnega obdobja je skoraj izključno vezana na starozavezno in krščansko ikonografijo, portrete ter cerkvena naročila. Zgodnje obdobje zaznamujeta ekspresivna figuralika, v kateri odmeva eksistencialna figuralika Janeza Bernika, in temen kolorit, ki je kmalu postal svetlejši, ter široke gestualne poteze.

Velik del slikarskega opusa zavzema sakralna motivika, pri čemer je osrednji poudarek na figuraliki in tradicionalni krščanski ikonografiji, posebno mesto zavzemata svetloba in z njo povezana simbolika. Asketske figure podaja v značilni statični slovesni postavitvi, upodobljene so ploskovito brez poudarjanja telesnosti, izpostavljena je njihova duhovna lepota. Ustvaril je več obsežnih monumentalnih poslikav s sakralno motiviko

Med drugimi nagradami je leta 2005 prejel plaketo Mestne občine Ljubljana za cerkveni slikarski opus, februarja letos pa so mu slovenski škofje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci podelili odličje sv. Cirila in Metoda.

Razstava je na ogled do 30. septembra.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava
Skip to content