V postnem času postavljamo na ogled spominsko razstavo akvarelov, grafik in kipov akad. kiparja Staneta Jarma (1931–2011) iz zbirke pokojnega duhovnika Gregorja Dolšaka, ki je svojo zbirko Jarmovih del poklonil Zavodu sv. Stanislava.
Vabljeni k branju duhovno bogatega nagovora mag. Gregorja Celestine ob odprtju razstave.
Stane Jarm je bil rojen v Osilnici pri Kočevju v družini z rezbarsko-podobarsko tradicijo. Šolal se je na srednji šoli za umetno obrt v Ljubljani, nato pa študiral kiparstvo pri prof. Zdenku in Borisu Kalinu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je po diplomi zaključil tudi kiparsko specialko. Do upokojitve leta 1995 je bil zaposlen kot likovni pedagog in je zaznamoval številne generacije kočevskih učencev. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje.
Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Sodeloval je na številnih likovnih srečanjih – kolonijah, skupinskih razstavah doma in v tujini ter kiparskih simpozijih. Je avtor šestnajstih javnih spomenikov v Sloveniji. Širši javnosti je znan predvsem po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov.
Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Šeškovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2011 je izšla o njem obsežna monografija (avtorica Breda Ilich Klančnik).
»Če je kaj v meni, bo prišlo ven tudi v tem na videz gluhem okolju,« je dejal Stane Jarm, ki je z nenehnim ponavljanjem, z jarmovsko vztrajnostjo kaj kmalu izoblikoval svojo že na prvi pogled nezamenljivo podobo. To samoraslo in neuklonljivo držo so zgodaj opazili in cenili tudi kritiki, je v monografiji zapisala Breda Ilich Klančnik. Najpretresljivejša podoba Jarmove kiparske zapuščine je tip monumentalnega Križanega. Po mnenju Ilich Klančnikove je ena najzanimivejših rešitev v novogoriški cerkvi, najpretresljivejši pa Križev pot Slovencev v Kočev¬skem rogu. Toda če je Stane Jarm v zrelih letih postal znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov, ki jih je naredil z motorno žago, je na začetku ustvaril izredno nežno in lirično Deklico s piščalko. Modernistična skulptura je zagotovo eden najbolj znanih kočevskih kipov.
Janez Mesesnel je zapisal, da so njegove teme ljudje, najpogosteje domačini, kakršnih se spominja iz nežne mladosti. Ne dokumentarne podobe zunanjščin, ne portreti fiziognomij, pač pa podobe ter portreti usod in čustvenih stanj trpečih, ponižanih in prizadetih. Stane Jarm je lahko le s primarnim iskrenim sočutjem, izvirajočim iz globokega razumevanja, povzel njihove stiske ter jim našel podobo in izraz. Iz množice tragičnih usod je ustvaril simbole, ki lahko prenesejo posamična individualna doživetja in spoznanja v splošnočloveško sfero. Likovni jezik njegovih simbolov, njihova kompozicijsko preprosta, a premišljena, iz naravnih danosti gradiva in tehnike zrasle podobe so se neizbrisno zapisale v slovensko likovno tradicijo.
