Ob 140-letnici rojstva fotografa Petra Nagliča (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku smo v Kregarjevem in Meršolovem atriju postavili razstavo »Utrinek časa za vse čase« – likovne zbirke Matjaža Šporarja različnih sodobnih ustvarjalcev, ki so poustvarili oz. interpretirali posamezne motive iz Nagličeve fotografske zbirke.

Na spominski razstavi so zbrana dela likovnih in umetnoobrtnih ustvarjalcev, ki so se odzvali povabilu Matjaža Šporarja, Nagličevega vnuka, ki skrbi za to izjemno fotografsko dediščino: Jože Bartolj, Mladen Bolfek, Lojze Burja, Miha Erič, Milan Erič, Vojko Gašperut, Janez Humar, Marta Jakopič Kunaver, Marcos Jerman, Natalija Juhart Brglez, Miha Kač, Janez Kovačič, Marjan Manček, Janko Orač, Tomaž Perko, Bogdan Potnik, Amir Rom, Janez Rozman, Zoran Smiljanič, Jure Smole, Jošt Snoj, Dušan Sterle, Viktor Šest, Peter Škrlep, Veljko Toman, Mojca Vilar, Franc Vozelj, Blaženka Zvonkovič in Tadej Žugman. Nekateri so ustvarili po eno delo, nekateri več posameznih del oziroma serijo, črpali pa so bodisi iz ene fotografije bodisi so svoj motiv povzeli in sestavili iz več fotografij. Večina del je nastala v obdobju od leta 2019 dalje, le nekaj je starejših, del umetnikov je Matjaž Šporar poiskal v kamniškem prostoru in se tako navezal na domače Nagličevo okolje, nato se je nabor avtorjev razširil po Sloveniji in celo izza njenih meja. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog z reprodukcijami likovnih del in Nagličevih fotografij.

Razstavo smo odprli v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 19. uri; na spominskem večeru je življenje Petra Nagliča predstavil Matjaž Šporar, njegovo izjemno fotografsko dediščino pa Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja; o zbranih likovnih delih je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, razstavo pa je odprl direktor zavoda mag. Anton Česen. V glasbenem programu ob odprtju so nastopili nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci GŠ Matije Tomca iz razreda prof. Barbare Tišler – Lucija Kovač, Maruša Rojc, Filip Suhadolc in Rok Kotar -, ter letošnji maturant Jernej Frelih, ki ga je na klavirju spremljal prof. Miha Klemenc.

»Projekt izdelave likovnih umetnin na osnovi fotografij Petra Nagliča, ki nastaja po ideji in usmeritvah fotografovega vnuka in skrbnika njegove zapuščine, je v sodobnem slovenskem umetnostnem prostoru izstopajoč. Matjaž Šporar je k sodelovanju povabil številne vidne in zanimive slovenske ter tudi nekatere tuje umetnike. Izhodiščno raziskovalno vprašanje, ki se postavlja ob tem projektu, je odnos med slikarstvom in fotografijo, saj se je v zgodovini umetnosti to razmerje gradilo postopoma in se oplajalo na različne načine. Temeljni ustvarjalni problem je reinterpretacija fotografske materije, h kateri je vsak umetnik pristopil po svojem lastnem razmisleku ter na svoj avtorski tako tehnični kot slogovni način. Bogata zbirka slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih del skoraj tridesetih umetnikov oziroma umetnoobrtnih mojstrov je torej nastala na osnovi izbranih Nagličevih fotografij in v dialogu s fotografiranimi motivi. Ta likovna dela ne samo oživljajo črno-bele zgodovinske fotografske zapise, ampak jih tudi umetniško nadgrajujejo.«

(iz spremne besede dr. Andreja Dobleharja)

Peter Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini, s ščetarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali že dve generaciji prednikov. Tudi sam se je izšolal za ščetarja in po očetovi smrti leta 1922 sta skupaj z bratom Karlom nadaljevala družinsko obrt. Iz začetne družinske obrtne delavnice je podjetje preraslo v tovarno z več kot 30 zaposlenimi. Proizvodnjo sta precej posodobila in razvila, za pogon strojev sta vgradila vodno turbino, ki jo je poganjala Mlinščica.

Poleg udejstvovanja v domačem podjetju pa je Petra zanimalo še veliko drugih stvari. Bil je član lokalnega Kulturno-prosvetnega društva, Kmetijskega društva, telovadnega društva Orel, Abstinentskega društva in Marijine družbe. Zelo rad je zahajal v hribe, pogosto se je udeleževal romanj, od bližnjih krajev pa vse do Jeruzalema. Na svojih izletih je zbiral kamnine in fosile ter ustvaril bogato zbirko, ki pa žal ni ohranjena. Zanimal ga je razvoj tehnike takratnega časa, njegov najljubši hobi pa je bila nedvomno fotografija, ki ji je posvečal največ prostega časa. Leta 1911 se je včlanil v društvo »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani. Že v rani mladosti ga ja fotografija povsem prevzela in ji je ostal zapisan praktično do svoje smrti. /…/

Peter Naglič je med letoma 1899 in 1959 posnel preko 10.000 steklenih in celuloidnih negativov, v fotografski zbirki pa so še fotografije, ki jih je zlepil kot zgibanke in jim pripisal osnovne podatke. Po vrnitvi s pomembnejših romanj je fotografije uredil v albume, jim na začetku dodal opis potovanja in seznam posameznih posnetkov z opisi ter tako ustvaril nekakšne fotografske potopise – fotopise. Podatke o posnetkih je zapisoval tudi v posebne sezname, na katerih je zabeležil čas in kraj posnetka ter kratek opis. Občasno je na izdelane fotografije pripisal tudi kakšen svoj komentar, s čimer jim je prispeval še dodaten osebni pečat. Poleg fotografskega gradiva pa je ohranjene tudi nekaj Nagličeve fotografske opreme. /…/

Nagličev fotografski opus lahko okvirno razdelimo na portretno, krajinsko, arhitekturno in dokumentarno fotografijo, ki se medsebojno večkrat prepletajo. V začetnem obdobju se je bolj ukvarjal s portretno fotografijo, kasneje pa mu je fotografija služila za dokumentiranje vsega, kar se je dogajalo okoli njega in je pritegnilo njegovo pozornost ali se mu je zdelo vredno ovekovečiti. Njegove fotografije so neizčrpen vir predvsem za proučevanje krajevne zgodovine Kamnika in Domžal s širšo okolico, saj je podrobno dokumentiral vse sfere človekovega življenja, od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja skupnosti.

(iz spremne besede muzealca Mihe Špička)

Razstava je na ogled do 26. maja vsak dan med 8. in 20. uro v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.