Izmenjava s konservatorijem F. Chopina v Krakovu ERASMUS+

Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava je v tednu med 30. septembrom in 4. oktobrom gostila izmenjavo učiteljev z Glasbenega konservatorija F. Chopina v Krakovu v sklopu projekta Erasmus+. Izmenjave smo bili deležni pri kitari, violini, in flavti, tako je vsak domači učitelj prevzel del organizacije, ter poskrbel za podporo, ter gostoljubje pri svojem “Erasmusu”, če se lahko malce karikirano izrazim.

Sam sem imel priložnost spoznati Joanno Baran Nosiadek, profesorico kitare na konservatoriju v Krakovu. Moram priznati, da me je že prvi dan presenetila s svojo prijaznostjo, simpatičnim podajanjem svojih misli in razumevanjem razlik in problematik glasbenega poučevanja na primarni in sekundarni ravni, saj je tudi sama v nekem obdobju učila na osnovni glasbeni šoli.

Sebastian Albreht

Prejšnji teden smo imeli flavtisti glasbene šole priložnost sodelovati s prof. Ewo Debsko, ki je v našo šolo prispela preko izmenjave. Prof. Debska poučuje flavto na krakovskem konservatoriju in ne glede na to, da sicer dela s starejšimi flavtisti, so se mlajši učenci lepo razumeli z njo. S seboj je prinesla zanimivo poljsko literaturo za flavto, pripomočke za igranje in pozitivno energijo. Sem zelo hvaležna za to izkušnjo.

Anja Rubil

 

V okviru izmenjave Erasmus plus med Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava in konservatorija F. Chopin iz Krakovaso so letos glasbeno šolo obiskali trije profesorji iz Krakova. Prof. violine Piotr Marciak, prof. flavte Ewa Debska in prof, kitare Joana Baran Nosiadek. Njihov obisk je navdušil nas profesorje, saj so bilo med nami v gosteh resnično veliki strokovnjaki.

Godalci smo tako gostili prof. violine Piotra Marciaka, ki vrhunsko obvlada svoj inštrument, saj je poleg svojega profesorskega mesta na konservatoriju tudi vodja drugih violin v Sinfonia  Krakowia. Orkester je svetovno znan, saj polovico leta koncertirajo po celem svetu. Profesorju Piotru se je predstavilo nekaj učencev iz višje stopnje, kakor tudi otroci, ki igrajo v komornih skupinah. Prof. Marciak se je izkazal za odličnega poznavalca violinske literature in pedagoga. Njegov pristop pri poučevanju je zelo raznolik in prilagodljiv različnim stopnjam poučevanja. Za učence je zelo pomembno, da je praktičen muzik, ki lahko vsak violinski problem vrhunsko ponazori na violini.

Naše medsebojno sodelovanje je bilo izjemno koristno in poučno. Zaključili smo ga s koncertom vseh treh oddelkov. Dogodek ob začetku leta  nam je dal novih energij in ustvarjalnih spodbud za nadaljnje  delo.

Drago Arko

 

KITARSKI AKTIV

Pet dni izmenjave se sprva sliši veliko, vendar je v resnici minilo kot bi mignil. V predhodnih korespondencah sva se z Joanno že dogovorila za neke vrste vsebinski format izmenjave, na katerem je baziral tudi tedenski urnik vseh aktivnosti, ki sem ga potem tudi časovno opredelil.

Teden je bil razdeljen v individualne in skupinske aktivnosti, odnosno delo na urah inštrumenta, skupno druženje in Erasmusov koncert.

Individulane aktivnosti so pri kitari potekale v dveh sklopih: v obliki hospitacij in pa v obliki učnih ur, na katerih je Joanna samostojno učila, čas pred njimi in po njih pa sva izkoristila za pogovore o različnih temah od poučevanja, primerjav med glasbenima sistemoma v najinih državah, problematikah …

Na hospitacijah je, domnevam, spoznala nekaj mojega oziroma slovenskega stila poučevanja kitare, seveda pa je težko, da bi človek v enem tednu dobil zares dober in trden občutek za specifike, ki jih vnaša nek narod in njegov sistem v poučevanje specifičnega inštrumenta.

Že prvi dan sva naredila nekaj primerjav med glasbenim šolstvom v obeh državah in prišla do zanimivih ugotovitev.

Ena izmed ugotovitev je bila, da imajo na Poljskem toliko primerov okvar hrbtenice ter drugih težav v povezavi s prisilno držo pri igranju inštrumenta, da sistematično in rigorozno nadzirajo sedenje in držo pri učencih od primarne stopnje naprej. Pri nas (vsaj kolikor je meni poznano) smo ozaveščeni o dobrih praksah glede drže, ki ima implikacije vse od boljšega fiziološkega delovanja pa do boljše tehnike pri igranju samem. Pri tem se v obeh državah nekako oprijemamo ugotovitev, ki jih vpeljuje vsem znana tako imenovana Alexander tehnika.

Ravno tako zanimiva ugotovitev se mi je zdela ta, da se oboji zgledujemo ter uporabljamo kitarsko šolo, ki jo je vpeljal Abel Carlevaro, za katerega bi sam nekako trdil, da je bil zadnji veliki reformator moderne kitarske tehnike, ter da se sama uzakonjena razporeditev zahtev in vsebin po posameznih razredih oziroma letnih izpitih bistveno ne razlikuje od poljske, razen v tem, da imajo tam v določenih razredih oziroma letnikih obvezno udeležbo na tekmovanju. Na hitro se morda to ne sliši nič takega, vendar če pomislimo, da se mora takega resnega tekmovanja udeležiti vsak učenec, ne glede na to koliko je nadarjen, marljiv, uspešen ali motiviran, je to lahko precejšen zalogaj tako zanj, kot tudi za njegovega učitelja.

Hospitacije so potekale pretežno v angleščini, saj sem želel čim bolj prikazati ter pojasniti ideje za napotki ter seveda orisati okoliščine in razloge za svoje odločitve. Poleg tega je bilo večkrat potrebno pojasniti in seveda tudi korektno opredeliti razlike med primarno in sekundarno stopnjo šolanja ter z njimi povezane situacije, upravičene razloge in pristope, ki že same po sebi zahtevajo drugačen način učenja, formiranja zahtev in pa seveda tudi drugačno motivacijo.

Joanna je prišla odlično pripravljena in me je presenetila z marsikatero odlično zamislijo tako glede kakšne tehnične rešitve ali vaje kot tudi z nekaj odličnimi knjigami, ki so, kot sem uvidel ob vpogeldu, kot biseri v (dandanašnji) poplavi raznih samooklicanih odličnih kitarskih šol. Prav tako je s seboj prinesla primerek pripomočka za ogrevanja oziroma vadenje, kadar smo v položaju, ko zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne moremo uporabljati svojega inštrumenta.

Tudi sam sem ji pokazal našo notno zbirko, kjer je našla nekaj zanimivih etud, nekaj del slovenskih skladateljev za srednjo stopnjo kitare.

Vtisi, ki sem jih pridobil pri njenem učenju, so, da je vestna in natančna pri svojem delu. Spet bi rekel, da je to verjetno samo majhen vpogled v delo in učni stil nekoga, pa vendar se mi zdi, da daje velik poudarek na sproščenost pri igranju, ki izvira že iz same drže naprej, vse do tehnike posameznih rok. Pri reševanju tehničnih vprašanj rada uporablja mnoštvo različnih vaj, mnoge so seveda iz poznanih knjig za tehniko kot npr. Pumping Nylon, nekaj pa je čisto osebno dognanih in sprejetih skozi prakso učenja. Kar se tiče kitarskega tona, pripada tistemu polu, ki ima okus za temnejši ton, temu prireja tudi držo desne roke ter do neke mere tudi tirando udarec. Naklonjena je dekonstrukciji tehničnih problemov, tudi v smislu vadenja ene roke posebej, melodije posebej ipd., ter prav tako vadenju v izjemno počasnih tempih za sproščenost med igranjem.

V četrtek, 3. oktobra, smo v glasbeni šoli priredili “Erasmus koncert”, na katerem so nastopili tudi učenci kitare, solist Vid Kovač, v duetu s flavto pa sta nastopila še Benjamin in Andrej Hribljan.

Po koncertu je sledila še večerja, kjer smo skupaj v prijetnem vzdušju nadaljevali naše misli in druženje.

Kot sem uvodoma rekel, je minilo kot bi trenil, in da rezimiram, menim, da je bila ta izmenjava lepa in koristna izkušnja, in se veselim, da sem dobil tudi Joannino povabilo, da morda v prihodnosti tudi sam pridem v goste k njim na Konservatorij F. Chopina v Krakovu.

Sebastian Albreht

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content