V dvorani Matije Tomca je bilo čutiti prav posebno vzdušje. Ljudje so se zbirali, otroci so se nemirno prestopali, zvončki pa so že tiho cingljali po torbah – vse je nakazovalo, da prihaja nekaj pravljičnega.

Ko so se ugasnile luči, je na oder stopil baletni vrtec, drobne balerine, ki so odprle večer. S preprostimi gibi, svetlimi nasmehi in veliko domišljije so nas popeljali v svet, kjer živali oživijo. Predstavili so se mačka, miš in pes, ki so jih igrali dijaki Škofijske klasične gimnazije. S svojo igro so poskrbeli, da nas je skozi celoten koncert spremljala zgodba Anje Štefan Darilo.

Ko se je pravljični uvod zaključil, so se na odru zvrstili še plesalci prvega in drugega razreda baleta in plesnih pripravnic, ki so skladno odplesali baletno točko.

Sledil je glasbeni del, v katerem so se predstavili najmlajši glasbeniki Glasbene šole Matije Tomca. Eden za drugim so stopali k svojim inštrumentom – od klavirja, violine, harmonike, violončela, flavte in kitare pa vse do roga in kljunaste flavte. Mali glasbeniki so igrali pogumno in z velikim srcem. Na odru se jim je pridružil tudi mlajši godalni orkester in učenci glasbene pripravnice. Kvartet flavtistk je skupaj zaigral Papagenove zvončke, ki so nas vodili v nadaljevanje zgodbe o mački, miši in psu. Proti koncu večera so nežno zaplesale še balerine iz gimnazijskega oddelka.

Potem pa je nastopil trenutek, ki so ga najmlajši nestrpno pričakovali. Po dvorani je, po glasnem klicanju, tiho stopil sv. Miklavž, ob njem je hodil angel, pred njima pa je v dvorano pritekel tudi parkelj. A otroci so bili pogumni – z glasnim zvončkanjem so ga hitro odgnali, dvorana pa je zadonela v prijetnem prazničnem šumu in zavzeto prisluhnila nagovoru sv. Miklavža.

Tako se je zaključil večer, poln glasbe, plesa, smeha in čarobnih trenutkov.