Zaposleni v Zavodu sv. Stanislava smo se v petek, 19. avgusta, zbrali na skupnem uvodnem dnevu, ki že tradicionalno pomeni začetek neposredne priprave na novo šolsko leto. V tokratnem nas bo posebej spremljalo vodilo “Delajmo dobro vsem” (Gal 6,10), ob katerem želimo nadaljevati, nadgraditi in v prakso prenesti razmisleke o slišanosti iz iztekajočega se šolskega leta.
Dan se je začel s sveto mašo v cerkvi sv. Stanislava, ki jo je skupaj z zavodskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in pri kateri smo Gospoda posebej prosili za blagoslov in da bi le-ta po nas prihajal do drugih. Gospod škof je v nagovoru izpostavil, da se dnevni evangelij o največji zapovedi zelo lepo prepleta z novim zavodskim letnim vodilom “Delajmo dobro vsem”. Navodilo je preprosto, z njegovim prenosom v prakso pa znamo imeti težave. Težko je vedno živeti ljubezen, ki naj bo prisotna v odnosih, delu, pravilih … – gre pa s Kristusovo pomočjo. Podčrtal je še dve vrstici iz prve polovice 6. poglavja Pisma Galačanom, ki smo ji prisluhnili v berilu: “Nosite bremena drug drugemu” in “Ne naveličajmo se, ko delamo dobro”.
Po zajtrku nas je v zavodski dvorani Matije Tomca v dan uvedel direktor zavoda mag. Anton Česen, ki je med drugim poročal o delih, ki so bila v počitniškem času opravljena oz. se v teh dneh zaključujejo v različnih delih zavodske zgradbe, in posebej pozdravil nove sodelavce. Do zamenjav je med drugim prišlo na dveh kaplanskih mestih in pa tudi ravnateljskih, kjer sta že dosedanja sodelavca prevzela novi funkciji. Novi kaplan v osnovni šoli in vrtcu je Marko Čižman, novi kaplan v dijaškem domu in učitelj na gimnaziji pa Peter Čemažar. Rihard Režek je z avgustom postal ravnatelj gimnazije, ostaja pa tudi ravnatelj dijaškega doma, medtem ko je vodenje študentskega doma prevzel direktor Tone Česen.
Za uvod v vsebinski del dneva je poskrbel Marko Čižman, ki je tudi predsednik Škofijske karitas Ljubljana in je vodilo leta postavil v širši kontekst že omenjenega Gal 6. Apostol Pavel, ki je pisal kristjanom v Galate, je bil veliko med ljudmi in jih je poznal, zato je dobro vedel, kakšne težave jih in nas pestijo: ob opominjanju človeka užalimo; mislimo, da smo nekaj; primerjamo se z drugimi; svojega ne delimo radi; hitro se naveličamo delati dobro. Pavel pa je podal tudi rešitve: opominjaj blago; zavedaj se, da v vsem nisi najboljši; primerjaj se s seboj in ne z drugimi; deli svoje dobrine; vztrajaj pri delanju dobrega (kar seješ, to boš žel). Kaplan Marko je Pavlovo sporočilo podkrepil s štirimi konkretnimi primeri iz svojega življenja. Vir moči za delanje dobrega je izven nas, molimo, da ostanemo “pripeti” nanj.
V nadaljevanju pa smo prisluhnili pogovoru z dr. Alešem Štrancarjem, družbeno angažiranim državljanom in podjetnikom, ki mu je vprašanja z različnih področij njegovega življenja in delovanja – tudi tista, ki so jih prispevali poslušalci – zastavljal Marko Weilguny. Med drugim je poudaril, da mora šola tudi vzgajati, saj šola brez vzgoje pomeni avtomatizem, ki proizvaja robote. S področja podjetništva je izpostavil, da so bistveni kadri, saj tam, kjer živiš od rezultatov dela, vse sloni na ljudeh. Treba je izbirati kader, ki sledi istemu cilju in je sposoben dojemati, da je v podjetju hierarhija, ki temelji na odgovornosti (kdor je za nekaj odgovoren, ima pri tem zadnjo besedo). Dr. Štrancarja napake pri delu zmotijo veliko manj kot poskusi njihovega prikrivanja. Eno od temeljnih sporočil vzgoje po njegovem mnenju je, da živimo v “solzni dolini”, kjer se je treba boriti, če delaš pošteno, se bo to prej ali slej obrestovalo. Treba se je naučiti po padcih tudi pobrati. Posebej je izpostavil, naj razmišljamo s svojo glavo in ne nasedamo vsaki propagandi. Sam ohranja optimističen pogled, saj ne vidi razloga za nasprotno: krize so čas priložnosti in (vsaj delnega) odlaganja slabega.
Odmor za kavo smo izkoristili tudi za obeležitev začetka šolskega leta 2022/23 s skupno fotografijo.
Vsak od zaposlenih v zavodu bi verjetno imel kaj povedati o delanju dobrega, nekateri sodelavci – predstavniki vseh zavodskih enot vključno s skupnimi službami – pa so bili že vnaprej povabljeni k besedi in so pričevali o svojih konkretnih izkušnjah. Vsak je po svoje pustil pečat pri poslušalcih, na tem mestu pa delimo le misel starega očeta enega od govorcev: Vedno moraš delati bolje, kot drugi pričakujejo od tebe, in zahtevati manj, kot misliš, da ti pripada.
Pred sklepom vsebinsko bogatega dneva, v katerem ni manjkalo tudi družabnosti in medsebojnega povezovanja, smo imeli še priložnost za nekaj osebnega dela in podelitve svojih misli v manjših skupinah.
Zaključili smo s kosilom v zavodskem parku.
