Čudovita priložnost za gradnjo medsebojnih mostov, h kateri nas v Zavodu sv. Stanislava posebej spodbuja geslo letošnjega šolskega leta, je bilo skupno praznovanje ob godu zavodskega zavetnika sv. Stanislava Kostke, ki ga na koledarju najdemo 13. novembra.
Ob 15. uri smo se v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu zbrali pri praznični maši, ki jo je ob somaševanju zavodskih in drugih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Direktor zavoda mag. Anton Česen nas je v uvodnem pozdravu povabil k zahvali Bogu za vse, kar prejemamo po njegovi dobroti, in gradnji najpomembnejšega mostu – med srcem in nebeškim Očetom, saj je ta ključen za resnično povezanost tako velike skupnosti, kot je zavodska.
G. nadškof je v svojem nagovoru izpostavil lik sv. Stanislava Kostke, ki nam je lahko zgled v marsikateri drži. Izhajal je iz svetnikove misli, da nas obogati samo tisto, česar nam nihče ne more vzeti, to je bogastvo našega srca, svoboda naše misli in ljubezen naših odnosov. Mlade je g. nadškof spodbudil, naj skozi proces pridobivanja znanja rastejo v notranje svobodne ljudi, znanje pa naj ne bo namenjeno uveljavljanju samega sebe, temveč služenju in neprestani gradnji mostov do drugih ljudi.
Pri maši je bila izvedena Missa Brevis v F-duru utemeljitelja klasicistične glasbe skladatelja Josepha Haydna. Izvajalci so bili Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, komorna zasedba Godalnega orkestra Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava, solistki Marta Močnik Pirc in Barbara Tišler in Nina Frank na orglah, dirigentska paličica pa je bila v rokah Damijana Močnika. Missa Brevis pomeni, da je maša kratka, to pa je Haydn dosegel tako, da pri Glorii in Credu občasno poje vsak glas svoje besedilo, ob bolj pomenljivih besedah pa se vsi glasovi spet združijo. Glasba je klasicistično radoživa in optimistična, posebnost pa je Benedictus, ki je čudovito zasnovan kot liričen duet.
Pri maši je sodeloval tudi Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Iz njihovega programa velja izpostaviti čudovit dvospev slovenskega impresionističnega skladatelja Janka Ravnika K Mariji, ki je bil izveden po obhajilu.
Fotografije: Irena Jamnik
Gradnja mostov, tako med enotami Zavoda sv. Stanislava kot znotraj in zunaj njih, se je nadaljevala na slavnostni akademiji, ki je potekala v športni dvorani Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
V programu, ki so ga tokrat zasnovali v Jegličevem dijaškem domu, so se prepletle glasbene točke, izmed katerih sta bili dve (Nemir v mojem srcu Jana Trilerja, 2. d in 4. vzgojna skupina, ter Zlate rame Eme Suhadolnik, 4. b in 8. vzgojna skupina) v celoti plod dijaške ustvarjalnosti, plesna nastopa in recitacija. Na odru so se predstavili otroci treh skupin iz Vrtca Dobrega pastirja, Otroški pevski zbor OŠ Alojzija Šuštarja pod vodstvom dirigenta Tineta Beca, Plesna skupina OŠ Alojzija Šuštarja, Band JDD, oba zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije z dirigentoma Heleno Fojkar Zupančič in Damijanom Močnikom, godalni kvintet, sestavljen iz članic Godalnega orkestra Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava, ter dijaki Jegličevega dijaškega doma, tako s Škofijske klasične gimnazije kot drugih srednjih šol.
Po uvodu s slovensko in evropsko himno sta povezovalca Karolina Marc, dijakinja 4. b in 8. vzgojne skupine, ter Jure Krafogel, vzgojitelj v Jegličevem dijaškem domu in alumen Škofijske klasične gimnazije, k besedi povabila direktorja zavoda mag. Antona Česna. V svojem nagovoru je pozdravil vse zbrane in poudaril, da nam pri gradnji mostov, ki je bistveno zahtevnejša od gradnje zidov, pomaga le jezik ljubezni.
Prve glasbene in plesne točke so nazorno prikazale, kako se v zavodu udejanja drugo geslo, ki smo ga lahko prebrali na strehi dijaškega doma, v katerega se je za ta večer prelevil oder: Iz majhnega raste veliko. S skupnima pesmima so se najprej predstavili najmlajši otroci iz vrtca in osnovne šole, plesno-glasbeni program pa so nadaljevali starejši osnovnošolci in dijaki.
Letošnja slavnostna govornica je bila Helena (Alenka) Potočnik, alumna 14. generacije Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter avtorica gesla dijaškega doma, ki se glasi: JDD – moja rast, moja skupnost, moj dom. S publiko je delila delček svoje poti, ki jo po slabem desetletju od dijaškega obdobja zna ovrednotiti. Ob pogledu nazaj je zavodu hvaležna za postavljene meje, znotraj katerih je lahko iskala svojo pot, in šolo kot izziv, ki je omogočal spoznavanje lastnih meja in sposobnosti.
Po glasbenih točkah in recitaciji v izvedbi dijakov so bili na oder povabljeni posebej uspešni lanski devetošolci Osnovne šole Alojzija Šuštarja in maturanti 23. generacije Škofijske klasične gimnazije. Šuštarjem, ki so si prislužili vpis v zlato knjigo, je pohvale podelila ravnateljica osnovne šole Nuša Pohlin Schwarzbartl. Sledile so pohvale za odličen uspeh na maturi, ki jih je podelil direktor zavoda mag. Anton Česen. Nato je g. nadškof Stanislav Zore podelil pohvale za odličen uspeh v vseh razredih gimnazije in na maturi, pri čemer je bil oder za vse nagrajence skoraj premajhen, saj je bilo nanj povabljenih preko 30 lanskih maturantov, zdaj že študentov. Podeljevanje pohval je zaključil ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Simon Feštanj, ki so se mu na odru pridružili vpisani v zlato knjigo gimnazije za posebne dosežke – štirje letošnji maturanti in Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije.
V zaključni glasbeni točki so svoje moči združili vsi gimnazijski zbori, poleg dekliškega in mladinskega mešanega na odru so pesmi Upanje pritegnili tudi pevci obeh zborov prvega letnika in (z)mešanega zbora, ter več instrumentalistov.
Fotografije: Arne Jarc, 3. b, Maja Budna, 4. b in 8. vs, Matija Miklavič, 2. c in 4. vs
Tudi letos je bila slavnostna akademija neposredno prenašana na spletu, posnetek pa ostaja na voljo za ogled:
Zvočni posnetek slavnostne akademije
