Kristus je naše življenje in vstajenje.
Vanj hočemo verovati,
vanj upati,
njega hočemo ljubiti.
Z njim, s Kristusom,
hočemo tudi svojo veliko noč vstajenja
in večnega življenja doseči.
Anton Vovk, Odlomek velikonočne pridige, 1949
Prizor Vstalega Kristusa je del vitraja v cerkvi Marije Božje Matere v Kosezah (foto: Marjan Smerke).
Želimo vam veselo in blagoslovljeno veliko noč!
V letošnjem šolskem letu obeležujemo 120-letnico Zavoda sv. Stanislava. Ob tej priložnosti se z voščilnico poklanjamo nekdanjima dijakoma v Zavodu sv. Stanislava, Božjemu služabniku nadškofu Antonu Vovku in slikarju Stanetu Kregarju.
Anton Vovk (1900–1963) je gimnazijo začel obiskovati v Kranju, zadnji dve leti pa se je šolal v Zavodu sv. Stanislava. Po opravljeni maturi l. 1919 se je vpisal v bogoslovje in bil l. 1923 posvečen v duhovnika, l. 1946 v pomožnega ljubljanskega škofa, kasneje pa še v škofa oz. nadškofa. Kot duhovnik in škof je bil med verniki zaradi svoje osebnosti, globoke vere, občutka za pravičnost ter izjemnih govorniških sposobnosti zelo priljubljen. Leta 1999 je zaradi svoje predanosti veri
in Cerkvi prejel naziv Božji služabnik, saj zanj poteka postopek za beatifikacijo.
Stane Kregar (1905–1973) je že v času svojega šolanja v Zavodu sv. Stanislava pokazal izjemen risarski talent, predvsem z risbami v rokopisnem listu Domače vaje. Po študiju teologije je l. 1929 prejel mašniško posvečenje. Zaradi potreb po novem učitelju risanja v Zavodu sv. Stanislava je kasneje v Pragi študiral še slikarstvo. Ob poučevanju v Zavodu sv. Stanislava je ves čas tudi sam dejavno ustvarjal. V slovensko umetnost je vnesel nove slogovne smeri (nadrealizem, abstraktno slikarstvo, nova figuralika), zelo napreden pa je tudi njegov opus na področju sakralnega slikarstva.
