Tik pred jesenskimi počitnicami smo dijakom zopet ponudili možnost romanja v Taizé. Bilo je nepozabno. Se že veselimo naslednjega romanja.
“V sredo, 26. oktobra, se nas je okoli štirideset dijakov, večinoma iz JDD-ja, zvečer z avtobusom odpeljalo proti Taizéju. Vozili smo se približno štirinajst ur, torej smo prespali na avtobusu, kar je bila zanimiva izkušnja.
V Taizéju smo najprej izvedeli, kako bo potekalo naše bivanje. Spali smo na pogradih v majhnih barakah. Imel sem srečo, da sem bil v sobi s samimi Slovenci, saj se je bilo s Francozi nemogoče sporazumevati, ker niso znali niti besedice angleško.
Srečo smo imeli, da smo prišli ob koncu tedna, ker so tu v petek, soboto in nedeljo, molitve podobne velikonočnim obredom.
Molitve so mi bile zelo všeč, saj je bilo na enem mestu zbranih zelo veliko kristjanov iz različnih delov sveta. Spoznal sem, da je tišina zelo pomemben del molitve. Ker smo bili v Taizéju, smo seveda peli taizéjske speve, ki so nam zelo hitro sedli v uho. V nedeljo smo imeli pogovor z enim od bratov, v katerem nam je odgovarjal na vprašanja o vsem v zvezi s to romarsko vasico. Presenetilo me je, da je znal tudi malo slovensko.
Po vsaki molitvi je sledil obrok. Meni osebno so bili zajtrki najljubši. Dobili smo dva kosa bagete, maslo in dva koščka čokolade. Ne sliši se najbolj okusno, a kombinacija presenetljivo dobro sede skupaj. Običajno so bili obroki dobro začinjeni, le nekateri so se pritoževali nad majhno količino mesa.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Paray-le-Monialu in si ogledali Baziliko Presvetega Srca Jezusovega ter Kapelo prikazovanja.
V tem času smo se veliko družili, spoznavali in naučili nekaj francoščine. Meni osebno je bila ta izkušnja zelo všeč, zato mislim, da se bom romanja udeležil tudi naslednje leto.”
Anže Rifel, dijak
