“Čas … štiri leta … kot da je bilo včeraj …
Malo in vendar dovolj, da smo drug v drugem pustili sledi, ki pogosto šele mnogo kasneje pokažejo svojo globino …”
“Začetek je bil poln zanosa in energije, ki se poraja iz vere v uspeh. Mlad človek pride z načrti, a ostane in vztraja še iz tisoč drugih razlogov.”
“Uspeh se gradi s trdim delom, a je vedno potrebno tudi nekaj Božje pomoči, da načrti obrodijo sadove.”
“Vsako leto prihajajo in odhajajo novi obrazi, ki postajajo del vsakdana. Med njimi se pletejo vezi, takšne in drugačne, a na koncu ostanejo le lepi spomini.”
“Izkušnje – včasih sladke in razigrane, včasih grenke in boleče; vse pa poučne. Skrivnost ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš, vsakokrat za spoznanje močnejši.”
“Saj se ne razhajamo zares. Vsak po svoji poti, ki so se v teh štirih letih mnogokrat prepletale … gremo naprej v življenje in gotovo se še kdaj srečamo z nasmehom in prijazno besedo.”
Misli povzete iz zahvale staršev dijakinje 7. vzgojne skupine.
© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.